Konec tedna tekmovanje v Beli pri Vipavi
Za pokal Bela 88 bo udeležba prav takšna kot na zadnji tekmi v Ospu
Naslednjo soboto in nedeljo, 15. in 16. t. m., se bodo plezalci zbrali na letošnjem drugem tekmovanju v športnem plezanju v Beli nad Vipavo. Vodja tekmovanja Peter Podgornik je povedal, da so s številom prijavljenih zelo zadovoljni.
V obeh konkurencah se bo tako pomerilo blizu 70 plezalcev. Pri moških se bodo v Beli pojavili praktično vsi najboljši jugoslovanski športni plezalci, prijavljeni pa so tudi najboljši Tržačani. Za razliko od moških pa bo konkurenca pri ženskah v primerjavi z Ospom precej slabša. Na prizorišču ne bo kar šestih plezalk, ki so se na zadnjem državnem prvenstvu v aprilu uvrstile v finale. Seveda pa to ne pomeni, da preizkušnja med dekleti ne bo zanimiva.
Zbor vseh tekmovalcev bo v petek. 14. t. m. ob 17. uri na travniku nad steno (nad vasjo Vrhpolje pri Vipavi), kjer bo žrebanje štartnih številk. Spanje je možno v šotoru na travniku ali pa v dvorani v Vrhpolju, kjer bodo ob večerih tudi projekcije diapozitivov.
V soboto se bo tekmovanje začelo ob 8.30. v izolacijsko cono pa morajo plezalci najkasneje 15 minut pred začetkom. Nedeljski finale se bo začel ob 10. uri, tekmovalci pa morajo tudi takrat v izolacijsko cono 15 minut pred tekmovanjem. Pravila tekmovanja so praktično enaka kot so bila v Ospu, sprememba je le pri rezultatu za končni vrstni red. V Ospu je bil le ta seštevek rezultatov posameznih dni, v Beli pa bo drugače. Sobotni rezultat ne bo štel tudi v končnega. Tako bo zmagovalec tisti, ki bo V finalni smeri splezal najvišje. V finalu bo nastopilo 15 fantov in 10 deklet.
Organizatorji tega tekmovanja, alpinistična odseka Nova Gorica in Vipava, vabita vse pristaše plezanja, da pridejo prihodnji konec tedna v Belo in si ogledajo tekmovanje. Osp je že pokazal, da so tekme v športnem plezanju tudi za gledalce zelo zanimive.
Isabelle Patissier in Manolo izvrstna v stenah Verdona
Francozinja v odlični formi – Manolo kot drugi ponovil na pogled težave 8a – Moffat v ZR Nemčiji – Japonec Hidetaka Suzuki splezal najtežjo poč v ZDA
Ob odličnih dosežkih športnega plezanja, ki smo jim priča širom po svetu, človek kar ne ve, s katerim bi začel. Francoska plezalka Isabelle Patissier je v Verdonu kot druga ženska na svetu splezala smer, ki ima potrjeno oceno 8a+. Naj zato začnem z ženskimi vzponi, za katere bi sicer lahko rekli, da so po krivici zapostavljeni v primerjavi z moškimi.
SIJAJNI DOSEŽKI – Isabelle Patissier v Verdonu.
Najboljše posameznice so namreč v zadnjem času zelo dvignile raven svetovnega ženskega športnega plezanja in v primerjavi s plezalci so nemara pokazale celo večji napredek. Isabelle Patissier je, kot kaže, v izvrstni formi, kar dokazuje tudi njeno drugo mesto na Rock Masterju v Arcu. Še pred tem tekmovanjem pa je v Verdonu kot prva ženska ponovila smer Ecographie, ki nosi oceno 8a+(X-). Prva ženska, ki je sploh splezala takšne težave, je bila Catherine Destivelle, ki je tudi letos ponovila Chouco v Buouxu. Naj povem, da je imela Ecographie sprva celo oceno 8b, vendar pa so jo po prvih vzponih korigirali na 8a+. V Franciji komentirajo vzpon kot nekaj neverjetnega. Klobuk dol pred 21-letno Isabelle!
Na drugi strani pa je samozadovoljne Francoze spravil na noge italijanski plezalec Maurizo Zanollo, ki ga ves svet pozna pravzaprav pod imenom Manolo. Letos je na turneji po Franciji opravil vrsto vzponov na pogled. Najprej je bil v Buouxu in tam na takšen način ponovil dve smeri z oceno 7b+(IX), potem Autoroute du soleil z oceno 7c(IX/IX+), La fissure Serge pa je s 7c+(IX+) še težja. Potem se je odpeljal naprej v Verdon in za ogrevanje na pogled ponovil Fete des nerfs, ki slovi po 10 raztežajih plezanja s težavami do 7b(IX-). Za konec pa si je prihranil Sale temps poul les caves, najdaljšo smer v razredu »desetk«. Smer ima oceno 8a in s tem je Manolo drugi na svetu, ki je na pogled premagal takšne težave. Do sedaj je bil to le Antoine Le Menestrel, ki je splezal Samizdat (8a). Na poti domov se je Manolo ustavil še v Monte Carlu. Tam jo ponovil znano smer Jump, ki ima oceno 7b+(IX) in je znana po tem, da ima menda detajl, katerega je bilo nemogoče splezati brez dinamičnega giba. O kvalitetah Manola prav gotovo priča izjava, ki jo je dal po uspešnem vzponu: »Kakšna dinamika, spleza se prav lepo z zadržkom.«
Sijajni dosežki tudi v ZRN…
V ZRN je naj novejša stvar smer Stone Love. Avtor je Jerry Moffat, gre pa za zelo kratko smer, skratka boulderring. Celotna smer zajema 11 gibov, med temi je najtežji šesti – dinamični met v luknjico za dva prsta, istočasno pa takšen položaj plezalcu vzame noge in na teh dveh prstih mora obviseti. Moffat je smer najprej ocenil 8c (X+/XI-), toda potem, ko je smeri ponovil Wolfgang Güllich (in pri tem našel boljšo kombinacijo) sta se oba odločila za X+ oziroma 8b+. Za Güllichevo smer Wall Street pa bo ocena X+/XI-, kot kaže, kar ostala. Nekaj časa je poskušal tudi Moffat in izjavil, da je mnogo težja kot katerakoli 8b+.
Iz Zahodne Avstrije prihaja vest, da je Peter Schäffler ponovil Zukunftmusik (12 metrov visoka smer), ki jo je prvi zlezel Beat Kammerlander. Smer je ob prvem vzponu dobila oceno X+/XI-, zdaj jo je Schäffler popravil na X+.
… in v ZDA
Pri pregledu dogajanja v ZDA se najprej ustavimo v Joshua Tree. Tam je japonski plezalec (sicer pa že dolgo živi in pleza v ZDA) Hidetaka Suzuki preplezal najtežjo smer v ZDA, ki poteka po počeh. Suzuki je sploh specialist za tovrstno plezanje in praktično je ponovil vse najtežje poči v ZDA (tudi Sphinx Crack 5.13b in Grand Illusion 5.13 c). Njegova najnovejša smer pa se imenuje Stringray in je ocenjena 5.13d (X-). Sedaj je najtežja poč v ZDA, Suzuki jo je splezal z rdečim krogom in zanjo porabil 20 dni! Varovanje je menda izredno težko nameščati.
Nadaljujmo v Smith Rocku, kjer pa težav s počmi in nameščanjem varovanja nimajo. Povsod je dovolj svedrovcev. O smeri Scarface (5.14 b) smo nekaj že poročali, a ponovimo, da je to najtežja smer v ZDA. Za Scootom Franclinom je ni ponovil še nihče.
Domačin Alan Watts je spet najavil svoj come back. Letošnje leto je splezal kar precej novih zahtevnih smeri, najtežja med vsemi pa je Vicious Fish z oceno 5.13 d in je težja kot npr. Monkey Face. Njegovo delo so tudi že smeri White Dead (5.13 b/c), pa Waste Case (5.13 a/b) in Snack Crack (5.13 b). Ponovil je tudi svojo smer Rude Boys (5.13 c), trenutno pa vrta svedrovce v novih projektih.
Veliko obiska je Smith Rock doživel spomladi. Veliko je bilo tudi evropskih plezalcev. Tako je Martin Atkison ponovil Kings of Rap (5.12 d, IX) in sicer na način, ki ga v ZDA označujejo s »to flash«. Gre za podobno zadevo kot ponovitev na pogled, vendar v tem primeru je plezalec npr. videl kakega drugega plezalca v tej smeri in si tako malce olajšal zadevo. Lahko pravzaprav dodamo, da gre pri veliko vzponih, ki so opravljeni pod oznako »na pogled« opravljenih pravzaprav pod oznako »to flash«. Atkinson je na ta način in ponovil še Powder in the Eyes (5.12 c/d), Mariacher pa tudi Kings of Rap. Američan Dale Goddard je ponovil (to flash) Chain Reaction (5.12 c), za ponovitev Rude Boys (5.13 c) z rdečo piko pa je potreboval le dva dni. Tudi končajmo z ženskami. Ni sicer preverjeno, toda kaže, da je Lynn Hill ponovila Rude Boys. Če to drži, potem je to tretji ženski vzpon na svetu v smeri s težavami 8 a+. Počakajmo do zanesljivih novic. Drži pa, da je Jenifer Cole ponovila (to flash) Latin Lower (5.12 a), temu pa sta sledila še dva z rdečo piko: Watts Tots (5.12 b) in Latest Rage z enako oceno.
Popravek za predvrh Jezerskega Stoga
Pri podrobnejšem pregledu razpoložljivega gradiva je bilo ugotovljeno, da je v predvrhu Jezerskega Stoga že ena smer in to prav tam, koder so plezali Slabe, Steinbuch in Tasič. Lani 5. julija sta jo preplezala Matej Lovšin in Bojan Pavlovič, imenovala pa Tetrapak (V+/V-).
Poletje 88 v Kavkazu
Letošnji mednarodni alpinistični tabor je minil v znamenju nestanovitnega vremena, ki je seveda precej vplivalo na opravljene vzpone. Splezanih je bilo le nekaj dobrih smeri in med temi so s tremi izstopali štirje poljski alpinisti, ki jih je vodil Ryszard Pawlowski. Fantje so preplezali zahodno steno Užbe (5B) v dveh dneh, potem smer Černoslivin (6) v severni steni Čatina v treh dneh, v severnem vrhu Užbe pa so v vzhodni steni v štirih dneh ponovil smer Griščenko (5B). Tu so imeli tudi manjšo nesrečo, ki pa se je na srečo končala brez hujših posledic.
Tri devetke
Šesti vzpon v Direktni smer v Dolžanovi soteski (IX) je 28. septembra opravil Nejc Zaplotnik. Dva dni zatem je Dorian Šuc kot tretji splezal smer Jonagold (IX-IX) v Ospu. V isti steni pa je 2. t. m. Luka Zaplotnik kot peti plezalec preplezal smer Pariz-Dakar (IX-).
Precej vzponov je bilo opravljenih tudi v Paklenici. Santano (VII+) je na pogled ponovil Boris Lenarčič. Na enak način je Boris Strmšek splezal Shoogota (VIII-), isto smer pa je z rdečo piko splezal Armand Polegek. Oba sta splezala še Ananas (VIII-).
V Anič kuku sta Strmšek in Lorenčič (vsi AO Kozjak) ponovila Raz Klina. Klin (VIII-) je v navezi s soplezalcem prosto ponovil Miloš Kolšek (AO Novo mesto), isto smer je prosto ponovil tudi Igor Vojvoda v navezi z Elo Leskovšek (oba AO Matica).
In še vest s Triglava. Tam sta Boris Strmšek in Boris Lorenčič preplezala Helbo. Strmšek je opravil prosto ponovitev (VII, RK). Oba sta prosto ponovila še Čopov steber.
Plezalni vrtec tudi na Dolenjskem
Člani novomeškega AO so sporočili, da so v Armeškem nad Senovim (3 km iz Brestanice) uredili plezalni vrtec. Za sedaj so s svedrovci opremili kakšnih 20 smeri. Skala je dobra, rahlo previsne luknjičaste plošče. Priporočajo se za obisk širšega kroga slovenskih plezalcev, ki bi jim pomagali objektivno oceniti obstoječe smeri.
Nova težka smer po ploščah v Triglavu
V zahodnem delu triglavske severne stene sta Pavle Kozjek in Cveto Jagodic splezala 25. septembra novo smer. Speljala sta jo desno od Ljubljanske smeri (in levo od Smeri bratov Uršič), kjer stena ponuja v glavnem zahtevno plezanje po belih ploščah. Na veliko mestih tudi ni nobene prave možnosti za zabijanje klinov. Prvenstven vzpon sta imenovala Serenada, težave pa ocenila VII-/VI. Kozjek primerja plezanje s Pandorino skrinjico, le da je tu še nekoliko težje. Steno sta splezala v osmih urah in na izstopnih policah imela opraviti z ostanki zadnjega obilnejšega sneženja.
Smrklja v Križevniku
Janko Oprešnik in Branko Verdnik sta 25. septembra preplezala novo smer v Križevniku, nad Belšakovo planino. Smer, ki sta jo imenovala Smrklja, sta ocenila IV/III, 180 m, vstop je isti kot na Levi raz, zgoraj pa se priključi na Zver.
Tomo Česen
Vnovič v Patagonijo, načrti bolj filmski kot alpinistični
Domžalska alpinista Silvo Karo in Janez Jeglič sta se znova odpravila na južno poloblo – Tokrat ju spremlja režiser in snemalec Boštjan Korbar
Pod velikima naslovoma Nori plezalci in v Patagoniji govorijo slovensko v osrednji francoski in italijanski alpinistični reviji, kjer komentirajo najekstremnejše dosežke minulega leta, sta se znašla tudi Silvo Karo in Janez Jeglič. Svojo novoletno »norost« 1987/88 v južni steni Cerro Torreja sta fanta namreč dokumentirala s filmskim trakom, pred dnevi pa sta se, skupaj z mladim režiserjem in snemalcem Boštjanom Korbarjem, ponovno podala v svet najlepših ostric, da svoj filmski zapis zaokrožita in mimogrede, v alpskem slogu, opravita še s kakšnim ekstremnim prvenstvenim vzponom.
Stvaritev v argentinskem Cerro Torreju ima zanesljivo trdno mesto v zgodovini patagonskih dosežkov in zato se pravzaprav ni čuditi za naše razmere nekoliko nenavadni odpravi, ki ima bolj filmski kot alpinistični značaj. To tem bolj, če vemo, da se zadnje čase prav vse vrhunske alpinistične odprave ubadajo s pomanjkanjem denarja (nedavna odprava na Čo Oju ob odhodu denimo še ni imela poravnane dolarske takse za vzpon na vrh). Seveda pa je treba priznati, da sta Karo in Jeglič s tem odprla v našem alpinizmu novo komunikacijsko razsežnost. Fanta, ki sta se že doslej potrudila in s svojimi dosežki prodrla na strani vseh vidnejših alpinističnih revij v svetu – od Japonske do Italije – se sedaj želita uveljaviti tudi preko najbolj prodornega medija današnjega časa.
Spodbudo za svoje dejanje sta bržda dobila v Trentu, na festivalu alpinističnega filma, ko so ju poznavalci nenehno spraševali, kako je z njunim filmom. Očitno je bila alpinistična srenja prav dobro obveščena, da sta se naša največja poznavalca patagonskih gora nekajkrat podala v znamenito steno tega področja s filmsko kamero.
»S polovičnim izdelkom se seveda ne moreva predstaviti svetu in prav zato sva se odločila, da skupaj s profesionalnim snemalcem in režiserjem ponovno odrineva v Argentino. Posneli bomo kadre, ki bodo dokumentarcu dali širino in poetičnost patagonskih gora. Rada bi posnela še nekaj prizorov z vrha Cerro Torreja, v načrtu imava še filmski oris južne stene s helikopterja…« je svoje načrte odkrival Silvo Karo in seveda na trenutke nekoliko podvomil o svojih željah – malo zaradi sredstev, pa tudi zato ker še ne vedo, kako bi lahko prepričali vojaške pilote za dokaj tvegano potezo.
Via normale po Maestriju bo ena od osnovnic, s katere bodo poskušali ujeti veličastno južno ostenje Cerro-Torreja. Filmsko alpinistična odprava na tiskovni konferenci ni odkrila vseh podrobnosti kako se bodo lotil snemanja, zatrjujejo le, da pr stop v celoti ne bo klasično alpinističen. Takih filmov je že dovolj in zato seveda ne bi bilo smiselno napraviti še enega.
Boštjan Korbar, ki bo vodil snemanje, pravi:« Plezalni posnetki z južne stene so bili zame zelo zanimivi, saj dajejo izreden občutek boja človeka z naravo. Vendar pa zunanje manifestacije vselej odsevajo tudi intimno doživljanje včasih zelo krutega sveta. Upam, da mi bo uspelo prikazati prav to njuno notranje doživljanje,« je povedal mladi ustvarjalec in še povedal, da imajo s seboj približno 1800 m filmskega traku in veliko dobre volje.
»Veselim se že tega dela. Takoj po vrnitvi se bom lotil montaže in okoli novega leta bi moral biti film že nared,« je še dodal režiser v odpravi Patagonija 88.
Ne nazadnje kaže omeniti, da sta Silvo in Janez priljubljena in spoštovana športnika v občini Domžale. Zato ni prav nič nenavadno, da je odpravo podprla Skupščina občine, v gostišču Repovž pa ju je s spodbudnimi besedami pospremil na pot tudi Peter Primožič, predsednik SO Domžale. Med številnimi pokrovitelji odprave so še EDIGS iz Mengša, diskoteka Šporn in seveda Komisija za odpravo v tuja gorstva pri PZS.
Niko Slana
Gory – sovjetska enciklopedija gora
Čeprav v Sovjetski zvezi nimajo prav veliko alpinistične literature (pravzaprav nimajo niti osrednjega glasila, če izvzamemo letni zbornik Pobeždenije veršini, pa še ta izhaja z zamudo), so nedavno dobili enciklopedijo gora, delo torej, ki si ga želi vsak ljubitelj gorske narave.
N. A. Gvozdeckij in J. N. Golubčikov sta v moskovski založbi Mysl (letnica 1987) izdala delo Gory. Skoraj 400 strani, trde platnice in številne barvne ilustracije ter bogat tekst – bi bila kratka karakteristika iz prospekta. Natančnejši pregled pa lahko odkrije precej pomanjkljivosti. Ilustracije so slabo odtisnjene in bledih barv, pa tudi izboru bi bilo marsikaj očitati. Karte so klasične, podobne našim nekdanjim šolskim… Svojevrstna ovira je njihova transkripcija, ki bo marsikoga, ki ni povsem domač v njihovem izrazju, močno ovirala. Tudi delitvi, oz. organizaciji samega dela bi bilo kaj očitati, čeprav sta avtorja osvojila sedaj že kar tradicionalno alpinistično itd. Je pa to vseeno knjiga, ki bo v mnogočem dopolnila svetovno gorniško literaturo. Prinaša številne (drobne in tudi generalne) zanimive podatke – še posebej o sovjetskih gorah – do katerih se doslej skoraj ni bilo moč dokopati.
Staze – »novo« planinsko glasilo
V Jugoslaviji imamo že nekaj časa le dve republiški planinski glasili: Planinski vestnik in hrvaški Naše planine. In vse kaže, da jih kaj več prav kmalu tudi ne bomo imeli – če morda Staze sarajevskega PD Energoinvest, morda ne prerastejo v glasilo (tudi?!) PZ Bosne in Hercegovine.
Staze so prvič izšle leta 1961, komaj leto dni po ustanovitvi PD Energoinvest. Tudi izhajale so le dve leti. Drugi poskus je znan iz obdobja 1982 – 84, letošnji je torej tretji. Tudi zaporedna številka ni ravno impresivna, šele 11. je, zato pa je koncept glasila že ves čas prav simpatičen. Uredniški odbor vodi že uveljavljeni Milomir Zoranovič, za področje alpinizma je odgovoren Slobodan Žalica… tudi vsebina številke, ki je pred nami, je tradicionalna.
Faruk Hasanbegovič, nekdanji predsednik PZ Jugoslavije, sedaj pa predsednik PZ Bosne in Hercegovine, je v uvodniku med drugim zapisal: ». .. ta primerek dajemo v ogled in čitanje najširšemu krogu planincev, z željo, da zagotovimo okoliščine, ki bi omogočile, da STAZE postanejo glasilo vseh planincev v naši republiki.«
Za tiste, ki jih »novo« glasilo zanima, povejmo, da je (sedaj) cena posamezne številke le 500 din, da načrtujejo štiri številke na leto in da je žiro račun PD Energoinvest (ul. Vase Pelagiča br. 2, tel. 071/37-478( 10196- 678-1146.
Kot zanimivost omenimo še, da uredniški odbor že za letos obljublja tudi že več let napovedano tematsko številko Alpinizem v Bosni in Hercegovini, celo s povzetkom v angleškem jeziku, da bi se predstavili tudi v svetu.
Bolgarski vrhovi v Andih
Sandju Bešev in Ilija Paev sta v založbi »Medicina i fizkultura (Sofija, 1987) izdala knjižico »Bolgarski vrhovi v Andih«. Toda naslov preveč obeta, obdelala sta namreč le njihov obisk v Cordilleri Blanci, ki resnici na ljubo, niti ni v vrhu njihovih tovrstnih alpinističnih dosežkov. Na pregled (in oceno) vsega, kar so že dosegli, bodo morali torej še počakati – kot pri nas.
Za varnejše jadranje s padali
Jadranje s padali postaja zanimivo za vse širši krog ljudi, alpiniste in sploh ljubitelje gora, pa še posebej. Zato ne bo odveč novica, ki smo jo prejeli iz Društva za prosto letenje LET iz Škofje Loke.
Društvo za prosto letenje LET Škofja Loka obvešča vse zainteresirane, da se bo v sredo, 12. t.m. ob 20. uri začel tečaj letenja z jadralnimi padali. Zbor bo pred Delavsko univerzo Tomo Brejc v Kranju, tečaj pa bo imel predvidoma troje teoretičnih predavanj ter praktično delo na terenu, ki bo po dogovoru.
Everest v 24 urah?
Francoski alpinist in gorski vodnik Marc Battard (37), eden od 19 udeležencev odprave na Everest, skuša sam ponoviti Klasično smer prek Južnega sedla. Samo to pa še ne bi vzbudilo posebnega zanimanja – čeprav najvišji vrh sveta res še nima prav veliko (pravih) obiskov samohodcev – saj vemo, da so ob tej odpravi na ledeniku Kumbu še štiri odprave (ameriška, češkoslovaška, južnokorejska in španska), z bolj zahtevnimi cilji.
Battard, ki se je letos izkazal že s prvo solo ponovitvijo Francoske po Z stebru Makaluja, pa nima v načrtu le »klasične« ponovitve, opraviti jo načrtuje v vsega 24 urah! 11. septembra je to že skušal uresničiti. Iz baznega tabora je odšel ob 8.15 in do noči je bil na Južnem sedlu. Za nadaljevanje pa potem vreme ni bilo več primerno.
Svetovni dan čistoče v gorah
Ker je imel lanski svetovni dan čistoče v gorah (po svetu!) velik uspeh in odmev, tako v javnih, kot v planinskih glasilih, se je kongres mednarodne planinske organizacije UIAA odločil, da akcijo letos ponovijo. Geslo je bilo izviri v gorah so dragocenost, vendar so redki in često onesnaženi. Ohranimo jih čiste in primerne za pitje. Kongres je priporočil vsem članicam, da dnevu posvete kar naj večjo pozornost, pripravijo naj reklamne in čistilne akcije…
Dan, je za nami, bil je 25. septembra. Kolikšen odmev je imel pri nas, pa menda tudi vemo; tak, kot lanski!? Razen bežnih notičk v dnevnem tisku in opombe (ob pregledu vsebine Biltena UIAA) v Obvestilih PZS – čistilne akcije Antene menda ne bomo šteli poleg – drugega ni mogoče zaslediti.
Imamo res tako idealne razmere, da se nismo odločili niti za solidarnostno akcijo, čeprav smo bili med soustanovitelji UIAA? In to v času, ko po svetu med gorniki vse bolj vre in se uveljavlja zahteva, da je potrebno končno napraviti red pri gradnjah v gorskem svetu, da naj ne bi le zavrli novogradenj, temveč da bi tiste najbolj škodljive začeli celo odstranjevati…
Seminar za vodje P
Od 21. do 23. t. m. organizira Odbor za planinsko šolo pri KVIZ PZS na Golteh seminar za vodje planinskih šol. Seminar je namenjen vsem, ki se v PD ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem, tako tistim, ki imajo v tem že bogate izkušnje, kot tudi takim, ki jih tovrstna dejavnost zanima, pa se v njej še niso poizkusili. Pričakujejo, da bodo seminar zanesljivo obiskali vsi, ki so lani in letos vodili katero od PŠ. Zbor udeležencev je ob 17. uri v Mozirski koči na Golteh, udeleženci pa morajo imeti, poleg standardne planinske opreme za sredogorje v jesenskem času, še karto, kompas in ravnilo, kajti rdeča nit seminarja bo orientacija in njena popularizacija med mladimi planinci. Prijave sprejemajo do 15. t. m. na naslov: PZS, KVIZ, Odbor za PŠ, Dvoržakova 9, Ljubljana z vplačilom 50.000 din za dva polna penziona v Mozirski koči, medtem ko stroške predavateljev poravna organizator, prevoz pa si preskrbijo udeleženci sami, oz. njihova PD.
Franci Savenc
