Lotse v Mountain
Za 81. številko (september-oktober) angleške revije Mountain bi skoraj lahko rekli, da je v znamenju južne stene Lotseja. Celostranska naslovnica jo predstavlja v barvah, letošnjo spomladansko jugoslovansko odpravo v to steno pa obsežen članek Aleša Kunaverja sredi revije opremljen z 11 črno belimi fotografijami. Ne manjka tudi posnetek stene z vrisano smerjo, čeprav so podobnega že objavili v prejšnji številki med novicami.
Še ena smer v Koglu
Tudi južna stena Kogla nad Kamniško Bistrico je že vsa preprežena smermi in variantami, pa še vedno vabi k prvenstvenim vzponom. V soboto 10. t. m. sta poskusila Mate Kobilica in Bor Štrancar. Začela sta po desnem robu vratastega izseka (odloma levo od Tržiške) in deset metrov pod streho naletela na star svedrovec in dva klina, za katere še nismo mogli ugotoviti, kdo jih je zabil. Za razliko od svojih predhodnikov pa sta nadaljevala in po sedmih urah Babaroso končala po izstopnem delu (10, ker bi v plateh bilo drugače potrebno vrtati) Tržiške smeri. Ocena V+, A2/IV.
Novogoriška v Loški steni
Pavel in Peter Podgornik sta 9. in 10. t. m. dokončala smer, ki sta jo v Loški steni začela že zadnjo zimo (vzpon sta prekinila zaradi zlomljene dereze). Poteka med Comicijevo in Alijevo, v najstrmejšem delu stene, nudi pa (začuda, posebno v zgornjem delu) lepe naravne prehode. Zanimivo je, da sta tokrat preplezala spodnjih 350-400 m stene, ki sta jih pozimi plezala ves dan, vsega v eni uri. Nad tem (precej rušnatim) delom sta potem našla star klin in preplezala 14 raztežajev (V+/IV-V). Bivak je bil mrzel, v soboto zjutraj pa je začelo še rositi in je v krajših presledkih potem deževalo ves dan in se ponoči (bivakirala sta že na vrhu Briceljka). Smer, ki sta jo imenovala Nogovoriška, sta ocenila s V+/IV-V, 1100 m, 21 h.
AO Kozjak vabi v alpinistično šolo
V torek 20. t. m. ob 19. uri se bo v društvenih prostorih (tudi klub mladih) PD Kozjak, Maribor – Orožnova 2 pričela alpinistična šola. Štirje člani AO so od 4. do 11.t.m. plezali v Paklenici. Med drugim sta Bračko in Rihter ponovila Jenjavo, klin in Slovensko, Fidelj in Roter pa Union ter Mosoraško.
Vabijo z zanimivim programom
Alpinistični odsek BD Jesenice je v zadnji številki Železarja objavil vabilo v alpinistično šolo s točno določenim programom. Našteli so vse teme, ki jih bodo obdelali teoretično (toda ne na šolski način) kot to zahteva enoten program, skupne ture bodo vodili izkušeni alpinisti in gorski reševalci, manjkale pa seveda ne bodo tudi vaje v plezalnem vrtcu. Informacije je mogoče dobiti vsak četrtek med 19. in 20. uro v društvenih prostorih na Cesti železarjev 1 (TVD Partizan).
Prvenstveni vzpon v Dolomitih
Stanislav Gilić (Reka) je 6. in 7. septembra letos z Vincenzom Almaturo preplezal novo smer v V steni Cime Montanaia (Vzhodni Dolomiti). Ocenila sta jo s IV, 700 m.
Pomagajo pri gradnji
Obsežna gradbena dejavnost planinskih društev v veliki meri temelji na prostovoljnem delu, pri katerem redno sodelujejo tudi alpinisti. V zadnjem času poročajo, da so pomagali pri gradnji ob Krnskem jezeru (AO Nova Gorica) in delih pri postavljanju tovorne žičnice na Kriške pode k Pogačnikovemu domu (AO Radovljica).
5. SP Direktne v Špiku
V petek 9.t. m. je Tomo Česen v treh urah ponovil Direktno smer v Špiku. To je po razpoložljivih podatkih že peta solo ponovitev (1.SP Franček Knez 11. septembra 1978).
Naša smer
Tone Golnar in Ljubo Hansel (oba AO Kozjak) sta 20. sept. preplezala novo smer (IV+/II-III, 300 m, 2,30 h v S steni Rjavčkega vrha, ki sta jo poimenovala kar Naša smer. V tej steni sta pred letom plezala tudi Topolovec in Žnidaršič, medtem ko za vzpone pred tem menda ni pravih podatkov.
Leva viktorija
Stanko Mihev (AO Ravne) in Irena Komprej (AS Prevalje) sta v soboto 26. septembra preplezala novo smer Levo viktorijo (ker poteka po levem kraku V-ja) v steni Pece. Smer, ki vodi desno od Spominske, s katero ima tudi skupni izstopni del, sta ocenila s A1/V+, 350 m, 10 h, opozarjata pa, da kljub tehnični oceni v steni ni ostalo skoraj nič sledov, saj sta v pretežni meri plezala z zatiči.
Alpinistični šoli v Zagrebu in Sarajevu
V sredo 23. septembra so imeli v Sarajevu slovesen začetek X. sarajevske šole alpinizma. Njihov program je precej koncentriran, saj traja AŠ le mesec dni (štirikrat ob koncu tedna na Romaniji). Imajo 30 udeležencev.
V Zagrebu pa so pričeli z AS teden dni kasneje, in sicer v organizaciji AO Željezničar. Trajala bo do 2. decembra, poleg predavanj pa bodo imeli tudi praktične vaje na terenu.
Tudi Zasavci aktivni
Matevž Lenarčič in Boris Simončič sta 10. septembra preplezala Direktno v Špiku, čez teden dni Steber Šit in dan kasneje še varianto v Travniku. Brata Matevž in Marko Lenarčič sta ponovila smer Geršak-Grčar v Vežici, Simončič z Vilijem Gučkom pa Mengeško v Vršičih.
V ospredju šola za GV v Nepalu
Sestanek mednarodne planinske organizacije – Prihodnje leto 50-letnica
Iz Lugana sta se pred dnevi vrnila Aleš Kunaver in Peter Soklič, ki sta se udeležila sestanka mednarodne planinske organizacije. Povedala sta, da se je novoustanovljena zdravniška komisija dobro izkazala, seminar pa je bil na visoki strokovni ravni. Komisija za turno smučanje je sklenila redakcijo plakata za tovrstno dejavnost, sedaj pa se bodo lotili bibliografskega pregleda. Prihodnje leto bo 50-letnica UIAA. Domenili so se, da bo IO zasedal 2.-4. aprila v Chamonixa, torej v centru klasičnega planinstva, generalna skupščina pa bo sredi oktobra v Katmanduju. Kritika vodstvu je bila izrečena tudi zaradi neučinkovitosti. V prihodnje bo potrebno zagotoviti simultano prevajanje, obvezno obravnavo določenih tem in sredstva za uresničitev programa. Tokrat je bila posebne pozornosti deležna npr. naša šola za GV v Nepalu, ki je takorekoč edina konkretna akcija UIAA in za prihodnje leto so že zagotovili udeležbo šestih inštruktorjev iz drugih držav (vprašanje pa je, kdo bo financiral naše). Za novega podpredsednika je bil izvoljen predsednik španske organizacije, da bi prispeval k prodoru UIAA tudi v Latinsko Ameriko.
Mednarodni tabor v Paklenici
Na sestanku koordinacijske komisije za alpinizem zastopniki šestih komisij
V soboto je bil v Ljubljani sestanek koordinacijske komisije za alpinizem PZ Jugoslavije, ki so mu prisostvovali predstavniki šestih komisij, manjkala sta le iz Črne gore in Kosmeta. Osnovno vprašanje je bilo šolanje – osnovno kot tudi inštruktorjev. Ugotovili pa so, da še vedno ni možnosti organiziranega šolanja, denimo v okviru Jugoslovanske planinske šole. Korak naprej bo morda storjen lahko le v organiziranju mednarodnega alpinističnega tabora. Prihodnje leto aprila bo namreč, kakor kaže, mogoče pripraviti tako akcijo v Paklenici. Izvedbo je prevzela KA PZ Hrvatske in AO Velebit, pomagali pa bodo tudi alpinisti naše republike. Tabora naj bi se, kakor načrtujejo, udeležile naveze iz desetih držav. Kakor je pokazal sestanek, so težave, ki tarejo organizatorje alpinizma pri nas, v glavnem povsod enake. Primanjkuje finančnih sredstev in celo osnovne opreme, kadri, ki so primerni za šolanje, pa so preobremenjeni.
Franci Savenc
JAMARSKE NOVICE
Ledenica v steni Planjave
Člana Jamarskega kluba Kamnik Zabrič in Urbanc sta minulo soboto obiskala Maričkino jamo v zahodni steni Planjave. Jama je globoka 65 metrov in je znana kot ledenica. Zato je bilo zanimivo zvedeti, kakšen vpliv sta imela letošnja zima z razmeroma pičlimi snežnimi padavinami in toplo poletje na razmere v jami. Vhodni del jame, dolg 30 metrov, je bil v času prvih in doslej edinih obiskov jame (opravili so ju člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana leta 1967) snežen. Letos je bil povsem kopen. Ledeno brezno je v zgornjem delu ujeto v leden oklep. spodnji del pa je kopen. Iz ledu je zdaj dokaj močno kapljalo. Na dnu jame je še vedno ledeno jezerce, katerega vzhodna polovica pa se je stalila. Posebno v vhodnih delih jame je bilo čutiti precej močan prepih.
J. V.
Jugoslovanski ženski rekord
Člani društva za raziskovanje jam Ljubljana Gregor Pintar, Andreja Žagar, Marina Brancelj in Marko Paternu so bili te dni na dnu 775 metrov globokega Brezna pri Gamsovi glavici nedaleč od planine Viševnik v Triglavskem pogorju, ki je najgloblje jugoslovansko kraško brezno. Raziskali in zmerili so nov rov v globini 600 metrov, na dnu pa so poskušali s kopanjem priti naprej. Brezno se konča z veliko dvorano, katere dno je zasuto z gruščem in mivko. Ob steni tega gigantskega prostora je razpoka, kjer bodo jamarji na prihodnjih raziskovanjih s kopanjem še poskušali prodreti naprej. V breznu niso bivakirali, pri vračanju in pobiranju opreme pa so jih presenetili slapovi vode kot posledica nevihte na površju. Akcija je trajala 22 ur.
Omeniti je potrebno, da sta Brancljeva in Žagarjeva s to globino dosegli jugoslovanski ženski globinski rekord. To je bil verjetno zadnji letošnji obisk najglobljega jugoslovanskega brezna. Jamarji bodo nadaljevali raziskave prihodnje leto.
Na. R.
