Plezalska probleme rešena – Spet proste ponovitve
Meje za resnično dobre in vrhunsko trenirane alpiniste se vse bolj izmikajo izkušnjam in nekdanjim normam
Po daljšem času sta se spet združila Silvo Karo (AO Domžale) in Franček Knez (AO Impol), da rešita še katerega od »Velikih problemov« in se privadita drug na drugega. Odhod v Patagonijo se namreč vedno bolj bliža, v stenah Cerro Torreja pa bo potrebno dati vse od sebe, potem pa morda še na Fitz Royu.
V sredo 28. septembra sta že v luninem svitu vstopila v Jugov steber in ko se je zdanilo, sta bila v Amfiteatru. Potem pa pod Mico, monolitni steber levo ob Sfingi. V njem sta Knez in Zupan sicer že preplezala eno smer, toda ostal je še problem-levi bok, ki od spodaj ne razkriva šibkih točk. »Potem pa je kar šlo, iz raztežaja v raztežaj, vseskozi hudo pokonci, vmes velikokrat tudi čez previse, manjkalo ni zasiganih poči in težkih prečnic«… je po povratku pripovedoval Silvo Karo. Tik pod robom stene pa ju je čakalo ključno mesto, ki sta ga lahko zmogla le z vrtanjem (4x). Smer je težka in lepa, posvetila pa sta jo Cajzu, Lojzetu Cajzku, ki je letos pozimi tragično preminil med spustom iz zasnežene Stene. (Ocena: V, A1e, 300 m, 9 h, na shemi pa je vrisano tudi mesto VI-.)
Karo in Knez sta se potem preselila pod Draške vrhove, kjer sta prespala v enem izmed senikov, naslednji dan pa sta preplezala Veliki črni kot v Malem Draškem kot prva v vsega treh urah. Lepo in niti ne preveč krušljivo. Težavnost med III in IV (vse ocene so Frančkove!), višina 300 m, smer, ki vseskozi vodi po počeh, pa sta imenovala »Pozabljena granata.«
Z roba stene sta sestopila po smeri Prestol in se takoj namenila v dolino Planice. Popoldne sta bila že v Tamarju, naslednji dan, bil je petek zadnjega septembra, pa pod skrajno levim delom Šit. Tu sta potem – po izjavi Kneza rešila zadnji plezalski problem. Nova smer »Prežeči strah«, pravita da je lepa, vodi pa ves čas po počeh, ki so mestoma tudi previsne. Za poslastico čaka ponavljalce v zgornjem delu se izredno krušljiva zajeda z oceno VI- (celotna smer V, A0, 7h).
Tudi tokrat sta sestopila po plezalni smeri, Tschadini v Tschadinem stebru Travnika in potem po kratkem počitku odšla v Krnico. V soboto sta opravila se štiri prvenstvene vzpone. V steni Razorja sta preplezala steber (Zverina: IV, 2 h, 500 m) in v sestopu še Hudičev rog (II-III).
Štirikrat prek stene Travnika
Janez Jeglič (AO Domžale) je v petek zaman čakal tovariša, s katerima se je domenil (na tihem je priznal, da za prvenstveno). In ker je večino smeri nad Tamarjem že poznal, česa novega se pa sam ni hotel lotiti, se je odločil za preskus, ki ga je sicer načrtoval za poletno sezono, ko je dan daljši.
V soboto že navsezgodaj je odšel pod severno steno Travnika in za ogrevanje kot četrti samohodec ponovil Zajedo. Za razliko od dosedanjih ponavljalcev pa jo je preplezal prosto (VI-, V). Potem je po Prečenju sestopil na Tschadov steber in po njem do vznožja. Pa spet pod steno Travnika in po smeri Aschenbrennerja ter Tiefenbrunnerja spet navzgor (6. SP). V smeri pa je bila poštena gneča, kranjska naveza, dve ljubljanski, v sosednji Varianti pa še jeseniška. Seveda sem jih vse prehitel. Težave, tudi to smer je namreč preplezal prosto, pa misli, da ne presegajo VI-, V+ in potem spet po ustaljenem redu. Sestop po Tschadini smeri in nazaj pod steno. Za tretji vzpon tega dne si je izbral Varianto in opravil tretjo solo ponovitev ter peto prosto (VI+, VI-, V). Pa mu še ni bilo dovolj. Vse bolj ga je sicer že ovijala megla, ki se je ves dan motala po dolini, toda do vstopa v smer Hudeček-Juvan je prišel brez težav. Tudi to je ponovil prosto (prvi: VI-, V+, IV), prvi pa je bil tudi kot samohodec, saj je opravil šele deveto ponovitev. Med sestopom nazaj v Tamar ga je že lovila noč.
Tomo Česen (AO Kranj) si je tokrat rezerviral torek in sredo, 4. in 5. t. m. Prvi dan ga je že navsezgodaj prijatelj pripeljal v Vrata. Po Prusik-Szalayevi smeri se je povzpel pod Sfingo in opravil 4. SP Raza mojstraniških veveric. Potem se je po zgornjem delu Prusnikove smeri (mestoma tudi ob vrvi) spustil nazaj pod Sfingo in sam (2. SP) preplezal še smer Kunaver-Drašler. Tako je letos opravil solo ponovitev vseh treh klasičnih smeri v Sfingi. Kaj pa to pomeni, lahko presodijo le redki ponavljalci, ki so vse tri preplezali s tovarišem na vrvi.
Naslednji dan je bil že pod steno Travnika. Ne da bi vedel za (vse!) Jegličeve vzpone, se je sam napotil v smer Hudeček-Juvan. Opravil je drugo solo ponovitev (sicer pa 10. P), o smeri pa se je izrazil dokaj spoštljivo: »Moram reči, da je kar napeta vse do roba stene, težave so enakomerno razporejene skozi vseh 850 m. Smer je stara že 22 let, v njej pa je – v primerjavi z Aschenbrennerjevo – zelo malo klinov. Glede težav pa bi se kar strinjal s tistimi predhodniki, ki menijo, da spada v isti razred kot prej omenjena, morda je kompleksno za spoznanje lažja.«
Dve prosti ponovitvi
Srečo Rehberger je z Binetom Šterom 25. septembra opravil 1. PP Šuštarjeve v SZ steni Dolgega hrbta. To je bila šele 4. P. smer, ki poteka v črni steni levo od Smeri nad kapelico, pa je ocenil s VI+. VI. Samo dva dni kasneje je Rehberger (tokrat z Igorjem Kalanom, vsi AO Kranj) opravil še prosto ponovitev (4. PP) Dularjeve zajede v Jalovcu. Meni, da je ocena VI+ (in ne VII-), lažja je od Spominske dr. Zavrnika in tudi Šuštarjeve.
Preizkusna tura nad Vršičem
31 članov in članic AO Matica opravilo 59 vzponov – Tudi prve ponovitve
Dejavnost članov AO Matica se tudi po odhodu odprave ni prav nič zmanjšala. Devet pripravnikov ima vse pogoje (po 50 in celo 100 tur) za dosego naziva alpinist. Predzadnji vikend so opravili še preskusno turo, 1. in 2. t. m pa praktične in teoretične izpite.
Sicer pa je skupna tura AO na Vršič in Tamar odlično uspela. 31 članic in članov (devet alpinistov, enajst pripravnikov in prav toliko tečajnikov) je opravilo 59 vzponov. Smer Debelakove v Veliki Mojstrovki sta ponovili navezi Lebezova-Zrimšek in Gaborovič-Srebotnjakova, Hudičev steber pa Kejžar-Vidic in Zrimšek-Lebezova.
Igor Jamnikar in Stojan Kejžar sta 2. t. m. preplezala novo smer (Johna Marlyja, Kejžar prosto, 6+/5-6, 150 m, 5 h) v J stebru Nad Šitom glave. Vodi spodaj prek belih plošč, zgoraj pa po zajedi. V steni sta pustila dva klina, sicer pa sta se večinoma varovala z zatiči, saj klini bolj slabo prijemljejo. Na polici sta po prvem raztežaju našla svedrovec z zanko, kar dokazuje, da so tod že poskušali
Tri naveze so opravile prosto ponovitev (12. in 13. PP) Aschenbrennerjeve smeri v Travniku: Maja Dolenc in Ničo Kregar 30. 9. ter Zoran Bešlin-Tomaž Žgajnar in Janez Marinčič (z Branetom Žoržom) dan kasneje. Njihova ocena: »Klasična šest, po veljavnih merilih pa verjetno za pol stopnje manj.«
Problematika alpinizma
Načelnik KA PZS Drago Metljak je sklical za jutri ob 17. uri razgovor (okroglo mizo) o problematiki alpinistov, ki bo v prostorih načelnikom AO in AS, ne bo nič narobe, če se ga bo udeležil tudi kdo drug, če bo le kaj konstruktivnega prispeval.
Problematike alpinizma ne moremo gledati samo kot vprašanje skupine vrhunskih alpinistov, ki je dosegla zelo vidne uspehe, ampak kot skupek problemov organizacijske, finančne, vzgojne in materialne narave… je zapisano v gradivu. Le-to je v nadaljevanju razdeljeno na več podpoglavij: vzgoja, organiziranost, oprema, fina na problematika, informiranje, gorski vodniki in vrhunski alpinizem. Dobro napisano, manjka pa srž – kaj je cilj (konkreten) razgovora. Vsega ne bo mogoče razjasniti, problemov je preveč!
KKA brez predsednika
Predsedstvo PZJ je na majskem zasedanju sprejelo sklep, da je potrebno do jeseni pripraviti problemsko konferenco o alpinizmu. Predstavniki republik in pokrajin so obljubili vso pomoč. Zataknilo pa se je že ob prvem pozivu komisijam za alpinizem, naj posredujejo gradiva, da bi pripravili prikaz organiziranosti in aktivnosti. Takorekoč vse so se izgovorile, da podatki (za 1982) še niso zbrani itd. So pa vsi po vrsti obljubili kompletno gradivo do 25. septembra. Obljubo pa je uresničila le KA PSS Vojvodine (ki pa je bila šele ustanovljena) in KA PS Srbije in z zamudo (in le deloma) potem še KA PS BiH. Ostale KA se niso niti opravičile ali predlagal odlog: tudi KA PZ Slovenije ne, ki sodeč po zapisnikih – o tovrstni problematiki niti ne razpravlja. In posledica? Predsednik koordinacijske komisije za alpinizem PZJ je podal ostavko in zahteva sklic sestanka, na katerem bi ugotovili krivce ter se domenili kako v naprej.
V SV steni B. Grintovca
Slavko Svetičič (AO Idrija) je 2. t. m. preplezal novo smer (Megleno: IV-V, 300 m, 2 h) v SV steni Bovškega Grintovca. Vodi levo ob rumenem odlomu, oziroma desno od Treska in hudega vremena (III+/II), po kateri je sestopil. Je dokaj krušljiva.
Cikloida v Črni gori
Marko Kogoj in Darko Obid, člana tolminskega dela Soškega AO, sta 2. 1. m. opravila prvenstveni vzpon v JV steni Črne gore. V načrtu sta imela sicer direktno smer (v levem previsnem delu stene), toda gladke plošče v katere se ni dalo zabijati, so ju prisilile v nekaj ovinkov in nastala je Cikloida: VI-, A2/V-, 130 m, 6 h. Zanimivo je, da so to steno, ki sicer spada v Spodnje Bohinjske gore (od končne postaje sedežnice Kobla je do vstopa le pol ure) in je orientirana na bohinjsko stran, odkrili Primorci in v njej doslej tudi edini plezali.
Pred odhodom v JLA
Andrej Primožič, član AO Celje, o katerem smo letos že poročali, saj je med drugim opravil tudi nekaj prostih ponovitev, je sedaj v JLA. Pred odhodom pa je 19. septembra (z Robertom Hostnikom) opravil 2. PP Spominske smeri D. Bregarja v Štajerski Rinki (VI, morda VI+, vendar je bila skala mokra in mastna). Pet dni kasneje je (z Matejem Baničem) opravil 3. PP Spominske smeri I. Reya (Zmaj) v Ojstrici (VI+, VI, V…). Naslednji dan sta plezalca nenavezana preplezala Ogrin-Omerza v Ojstrici, dan kasneje pa so plezali Herletovo v Ojstrici. Primožič jo je (v navezi z Baničem in Hostnikom) zmogel prosto.
V Logatcu so delovni
O delu AO Logatec nismo poročali že dolgo. Izkazalo pa se je, da le zaradi njihove neorganiziranosti. 20. t. m. bodo pričeli z letošnjo alpinistično šolo. Vse, ki jih zanima alpinizem ali bi si hoteli izpopolniti planinsko znanje, vabijo, da se ob 19. uri zberejo v društvenih prostorih.
Ne le suhoparni podatki
Večina kratkih alpinističnih novic je suhoparnih, so pa tudi izjeme. Rok Kolar iz AS Prevalje je sredi septembra z Ivom Rejcem (Soški AO) ponovil Mansardo. »Razmere so bile obupne. Mraz (2°C), poči in zajede pa popolnoma mokre, tako da vzpon po tej prelepi smeri ni bil nič kaj prijeten. Ko pa sva priplezala iz megle na rob stene sva imela čudovit sončni zahod z enkratnim razgledom na bližnje vrhove,« pravi. Še bolj zanimiva pa je opomba ob sporočilu, da sta z Robijem Jamnikom iz AO Ravne 24. in 25. preteklega meseca ponovila Perčičev steber in Akademsko v Vežici.
»Čudovito plezanje! V takem se najbrž tudi skriva odgovor, zakaj tako malo plezamo v Julijcih vsi, ki smo doma tod okoli.«
V Turski gori in Škrlatici
Franci Bračko in Aleš Voh, člana AO TAM, sta 1. t. m. preplezala – po njunem opazovanju in poznavanju sodeč – novo varianto (Pahljača: V-III- IV, 180 m) na Szalay-Gerinov greben. Začela sta levo od smeri Kotnik-Verko, na greben pa izplezala skozi strm kamin.
O (verjetno) novi smeri v Mrzli gori med Zahodno in Kocko poročajo tudi člani Alpinističnega kluba Maribor. Vendarle še niso posredovali vseh potrebnih podatkov.
Kranjčana Matjaž Beguš in Matej Kranjc pa sta 24. septembra plezala v SZ Škrlatice; po Gredah in smeri Brojan-Dimnik, dokler v zgornji tretjini le-te ne zavije poševno desno, tu pa sta zavile po svoje – poševno levo na raz in za njim skozi kamin S steni na vrh.
Franci Savenc
