Solo vzponi vse zahtevnejši, časi plezanja vse krajši
Kako minljivi so lahko rekordi celo v alpinizmu, bi se lahko vprašali ob »Odmevu« v zadnji številki Messnerjevega Alpin Magazina. Thomas Bubendorfer, mladi avstrijski profesionalec in rekorder Civette (Philipp-Flamm 4 h), Grandes Jorassa (Cassinova 7 h), Matterhorna (Schmidova 3,50 h) in drugih, ni več najhitrejši Klasične v Eigerju. Reinhard Patscheider, 26-letni voznik bagerja z Južne Tirolske, je bil pet minut hitrejši! Vstopil je ob 5.15, do Bivaka smrti pribrzel ob 7.45, na vršni greben pa natanko ob 10.00.
In kako je pri nas? Komisija za alpinizem PZS je z zapisnikom obsodila… vse pogosteje nekritično objavljanje rekordnih časov, celo pri prostih ponovitvah… In neprikrito spodbujanje k tekmovanju. Vprašanje k temu pa je: Ali si lahko še tiščimo ušesa in zakrivamo oči? Tekmovanje v (današnjem) alpinizmu je. Tudi pri nas! Kako pa to vpliva na mlade in kaj storiti, da se ne bi nepripravljeni spuščali v to noro dirko, sta vprašanji, ki tudi nista šele od danes
Pred koncem poletne alpinistične sezone smo, zato bi bilo normalno, da bi tudi dejavnost tistih, ki so bili med letom najbolj aktivni, začela popuščati. A ni tako. Nekateri plezajo, kot bi bili neuničljivi in kar ne morejo skriti, da imajo še velike načrte. Sicer pa pregled novic, ki so se nabrale v zadnjih dneh, vse to menda dobro ilustrira.
Janez Jeglič je prvo septembrsko soboto kljub dežju z bratom rinil pod steno Kogla. Ni mogel ostati v dolini. Ker se ni maral vrniti brez (alpinističnega) vzpona, je sam ponovil le Rumeno zajedo in Virensovo v sestopu. Teden dni kasneje je prišel še enkrat, tokrat z Viktorjem Burgarjem in opravil je načrtovano 2. PP Kramarjeve. Plezal je ves čas prvi, najtežje mesto pa ocenil s VII, morda je malenkost manj, je še pristavil. Po tem je nadaljeval po Zeleni zajedi dol in po smeri Češnovar-Srakar gor, pa spet navzdol, zgoraj po Hruški, spodaj po Zeleni, za konec pa le PP Liliputa, navadna smer Šolar-Zajc in sestop po Virensovi.
V nedeljo je bil za spremembo pod Vežico s Silvom Karom, tradicionalnim partnerjem na vseh najtežjih turah. V dolini je deževalo, ko pa sta prišla pod steno, so se oblaki malo razkadili, zato sta hitro vstopila v Perčičev steber. Toda že v drugem raztežaju je začelo spet deževati in s prosto ponovitvijo ni bilo nič. Po vrnitvi je Jeglič povedal, da si je moral le enkrat pomagati s klinom. Veliko pa pove tudi njegova pripomba: Bo pa več kot VII.
18. preteklega meseca sta Jeglič in Karo opravila 2. P Akademske (Marije pomočnice) v Koglu, da bi bil dan primerno zapolnjen, sta sestopila Virensovi ter potem opravila le 4. PP smeri, posvečene Šolarju in Zajcu. To, da sta potem še enkrat plezala navzdol po Virensovi, namesto da bi hodila okoli stene, pa že ni več zanimivo.
Naslednji vikend so ju razmere spet prisilile, da sta plezala ločeno. Karo je v dveh dneh opravil 20 krajših (ne pa tudi lahkih) vzponov v okolici Korošice, kamor je vodil tečajnike letošnje AŠ. Jeglič pa je zaradi vaje NNNP lahko odšel v gore šele v soboto proti večeru. Prespal je pod steno Dolgega hrbta, da bi imel naslednji dan več časa. Pa ga je dež že navsezgodaj prepodil pod domači Kogel. Med prehodom je prenehalo deževati in za ogrevanje je (na klasičen način) najprej preplezal Tržiško smer. Potem ko je sestopil spet po Virensovi, je bilo pa vreme že tako solidno, da je odšel v Direktno varianto Kramarjeve, ki je bila do tedaj šele štirikrat ponovljena. Začel je kar prosto in iz raztežaja v raztežaj mu je šlo bolje, tako da je opravil 1. PSP (prvo prosto solo ponovitev). Ključno mesto (v zadnjem raztežaju, ki je skupen s Spominsko) ima oceno VII, tako da je verjetno to tudi prvi tako težak solo vzpon pri nas. Potem je sestopil po kombinaciji med Hruško in Srakar-Češnovar, za konec pa je v vzponu prosto ponovil še celotno Hruško: VI VI/IV-V je njegova ocena.
Na začetku sezone mi kar ni šlo
Tomo Česen, dan AO Kranj, ki se zadnje čase vse bolj uveljavlja tudi kot kronist našega alpinizma, izdal pa je tudi že dva plezalna vodnička, je letošnjo sezono začel poln načrtov. A ni šlo vse tako, kot je računal. Tudi po povratku iz Pamirja nekaj časa še ni našel priložnosti, šele pred dnevi se mu je odprlo.
16. septembra je odšel pod severno steno Široke peči, do vstopa v smer Juvana in Šteblaja, ocenjeno s V-VI, A2, 600 m in vsega sedmimi ponovitvami. Čeprav je bilo vreme slabo, se je odločil za vzpon. Kljub megli, kmalu pa je pričelo se pršeti, je vse zanesljivejše in hitreje grabil navzgor. Le gladka prečnica v petem raztežaju mu je povzročila nekaj preglavic, 80 m visoka zajeda pa je bila k sreči suha.
Samo pet dni kasneje se je namenil Steno in to s prav posebnim načrtom preizkušnje. Vstopil je navsezgodaj in se po Helbi (4. SP) povzpel do Čopovega stebra (16. SP) in že čez rob stene. To je bila tretja solo ponovitev le zahtevne kombinacije. Za večino bi bilo to več kot dovolj. Tomo pa je nadaljeval. S Plemenic je sestopil pod Sfingo in v njeni previsni steni opravil Se 2. SP Obraza. Za sestop pa si je izbral Kugyjevo polico in Dolgo Nemško smer. Nekako enajst ur pravi, da je porabil za celotno turo. »Bil pa sem kar malo utrujen,« je priznal.
S Frenkom Trunkljem sta 26. preteklega meseca ponovila Tschadovo smer v Travniku. Potem je Tomo nadaljeval sam. Najprej je opravil tretjo solo ponovitev Stebra Šit. »Najzahtevnejši je kar začetek, prvi raztežaj z oceno A3, takoj nato je krušljiv previs… potem šele je šlo prosto, psihično zelo zahtevno pa je praktično vse do vrha. Sestopil je po varianti Čop-Potočnik v Šitah.
Naslednji dan pa je opravil še eno serijo. Za začetek 3. SP Zajede Travnika (elegantno prosto plezanje. dobra kamnina, stena pa pošteno stoji pokonci). Potem pa po grebenih vse do konca smeri Jesihove. Po sestopu do vznožja stene Šit pa še v Zajedo Šit (6. SP) in spet po smeri Jesihove nazaj. Vendar to še ni bilo dovolj. Ponovil je še smer JLA (bila je šele druga), ki mu je tudi najbolj ostala v spominu, saj je bila najtežja tistega dne. Potem pa peš v Tamar in v Rateče.
Direttissima v Steni in Rakovi špici
Tržičan Filip Bence, med alpinisti znan kot »Ta črn«, si je 27. preteklega meseca vzel izredni dopust. Pred vojaškimi vajami je še hotel uresničiti enega svojih letošnjih načrtov.
Iz Aljaževega doma je zavil – kam pa drugam – pod Steno. Ob vstopu v Skalaško smer pa se je odločil za zahtevnejšo (in sila redko plezano) varianto Čez sodčke. Tudi višje zgoraj se je originalni smeri izognil in pod Čopov steber je plezal po zahtevni varianti Fajdiga-Pintar, za katero so nekateri že mislili, da sploh ni več preplezljiva. Potem pa (17. SP) po mojstrovini pokojnega Jože Čopa in prek roba stene.
Kombinacija smeri in variant, ki jo je Bence prvi uresničil, skoraj v ravni črti prereže osrednji triglavski steber, in to v njegovem najbolj zanimivem delu. Bi lahko za njo obveljalo ime Direttissima, kot so si ga zamislili že v šestdesetih letih?
Bencetovega preskusa pa tega dne še ni bilo konec. Hitro je sestopil po Dolgi Nemški smeri do vznožja in Steno potem preplezal še enkrat, tokrat v kombinaciji Bavarska – Gorenjska, drugi sestop pa opravil po Slovenski smeri. Čeprav je za njim že okoli 1300 alpinističnih tur (letos 150) vseh težav in razsežnosti, po čemer spada med svojevrstne rekorderje, bi verjetno priznal, da takega preskusa doslej vendarle še ni opravil.
Za konec pa še tura Frančka Kneza. Čeprav je letos preplezal že 250 smeri, med njimi jih je tudi 100 prvenstvenih (doslej ima v svojih zvezkih že 350 takih!), šteje Direttissimo v Rakovi špici za eno najtežjih v Julijcih. V prvenstvenem vzponu pa sta jo preplezala 24. septembra z Jožetom-Joko Tučičem, članom AO TAM iz Maribora. Vstopila sta menda nekoliko desno od začetka Švicarske, se vzpenjala nekaj časa prek rumenih vdolbin, potem pa čez plošče do poči in po njej vse do vrha. Iz dosedaj razpoložljive dokumentacije je razvidno še, da naj bi bila ocena V- (na shemi je celo več raztežajev III in IV), da sta jo plezala 9 ur in v steni pustila sedem klinov.
Novice, da Franček končuje obdobje športnega udejstvovanja v alpinizmu, so vse pogostejše. Pred njim da je le še Patagonija, ki ji namerava povsem podrediti vse načrte. Prodaja celo del svoje plezalne opreme, samo da bi pravočasno zbral potrebna sredstva. Večino si jih je zaslužil s trdim delom po fasadah.
Rok in Lidija v Yosemitih
Lidija Painkiher, ki je že od začetka poletja v ZDA, se je iz Lake Tahoe, koder je delala in trenirala, spet preselila v Yosemite. S tovarišem iz Avstralije je preplezala Z steno Leaning To werja (A3, 5.7, 400 m, 12 h). Hkrati je to smer preplezal tudi Rok Kovač (oba Akademski AO), in sicer s Carol Mayer iz Lake Tahoa. Bivakirali so na polici po štirih raztežajih smeri. Sicer pa sta oba naša plezalca (Kovač je v Ameriko odšel 6. septembra) preplezala še nekaj drugih smeri z ocenami do 5.11 d.
Rok Kovač bo ostal v ZDA do srede tega meseca. Rok in Carol sta nadelala že prve štiri raztežaje Tangerine Trip (v El Capitanu). Lidija pa se je pripravljala na (2-3 dni trajajoč vzpon) Lost Arrow. Bila je sprejeta tudi v yosemitsko reševalno ekipo kot edina ženska. O tem, kdaj namerava skleniti svojo ameriško turnejo pa ne poroča.
Skupna tura in AŠ
AO Mengeš je priredil skupno turo (9 udeležencev) v Viševo skupino. Slokan in Škarja (zadnji PP) sta 11. septembra ponovila Hunikino smer v Vežici, Miro Šušteršič in Vrankar pa pred dnevi smeri Humar-Škarja v JV Planjavi. 29. t. m. so pričeli z alpinistično šolo. Tečajnike pa bodo sprejemali še ves oktober.
Študij in plezanje
Vrhunski šport in študij se navadno ne dopolnjujeta najbolje. Kako združiti stremljenja na obeh področjih, pa kaže primer Iztoka Tomazina, člana AO Tržič. Knjige so mu postale sestavni del nahrbtnika, med 20. in 22. septembrom pa se je kar »nastanil« v bivaku v S steni Storžiča. Pol dneva je vsak dan plezal, nato pa študiral. Opravil je 24 tur, med drugim je (vse sam) preplezal Matevžev steber, Črni graben, opravil prečenje osrednjega dela stene (V/III-IV, 250 m) in še dve prvenstveni je preplezal.
3. PP Trikota
Stojan Kejžar in Tomaž Žgajnar sta 14. septembra prosto ponovila Direktno v Štajerski Rinki (enkrat VI-, V+ itd.), dan kasneje pa še Smer ob stolpu v Skuti (plezala sta prosto, le za potek spodnjega dela nista prepriča- na. 24. preteklega meseca sta opravila še 3. PP Trikota v Dolgem hrbtu (VI).
Gimnazijka v Vršičih
Simon Bizjak in Robi Rot, član AO Nova Gorica, sta 24. septembra preplezala novo smer v Mangrtskih Vršičih: Gimnazijka, VI-/IV-V, 180 m, 3 h. Istega dne sta opravila še 1. P Sramotnega ljubimca (V/IV, 170 m) v isti steni, sestopila pa sta po Razu.
V skupini Pala
Dušan Planinc (AO Rašica) in Ivan Stornik (AS Prevalje) sta v stenah okoli Val Pradidali (Pala, Dolomiti) preplezala: 21. 9. Castiglionijevo (IV, 350 m) v Campanile Pradidali, dva dni kasneje pa Simon-Wiessner (V, 600 m) v Cima Canali. Vreme sta imela ves čas odlično.
Etnološki in ekološki filmi
Interfilm festival iz Ljubljane pripravlja prvi mednarodni teden etnološkega in ekološkega filma. Producenti iz 18 držav so prijavili 80 filmov, komisija pa jih je izbrala 36, ki jih bodo predvajali med 4. in 8. oktobrom v kranjskem kinu Center. Kvarner expres bo iz Ljubljane oskrbel avtobusni prevoz, projekcije pa bodo ob 16. in 20. uri.
Še ena razjasnitev
Če bi se vsi alpinisti ravnali po navodilih, bi lahko razjasnili večino opomb o najdenih klinih med domnevno prvenstvenimi vzponi. Iz dokumentacije, ki jo je Milan Vošank predložil za vzpon s Kofolom v Veliki Goličici, je, naprimer, razvidno, da sta opravila (najverjetneje) šele 1. P smeri, ki sta jo julija 1953 preplezala Levald Fritz in Saša Slavec. Našla sta celo klin z vponko, na katerega je letos spomladi med opisovanjem ture opozoril Slavec.
PP Spominske v Dolški škrbini
Marko Česen in Srečo Rehberger sta 24. preteklega meseca opravila 1. PP Spominske smeri dr. Zavrnika v S steni Dolške škrbine. Stena je tod visoka nekako 350 m in slovi po krušljivosti. Temu primerna je tudi ocena: VI+, VI in V. Bila je to šele 9. P te smeri. Pred tem je Rehberger s Francijem Pogačnikom opravil 4. P Direktne variante Kramarjeve v JV steni Kogla, sam pa je (verjetno prvi) preplezal Direktno v J steni Štruce (velika streha, VI, A2).
Iz arhiva AO Črnuče
Četrtek ob 19. uri se začenja alpinistična šola AO Črnuče, zbor vseh kandidatov bo na končni avtobusni postaji (št. 6), informacije pa posredujejo tudi društveni poverjeniki.
Člani AOČ so opravili v preteklem mesecu tudi nekaj kvalitetnih vzponov. Mirko Kranjc je (8. 9.) sam preplezal Smer Ekar-Jamnik v Dolgem hrbtu in še Grintovčev steber. Kranjc in Marjan Kovač sta (14. 9.) ponovila Varianto v Travniku in opravila 5. PP (27. 9.) Dular-Juvan v Rzeniku. Kovač je razen tega soliral Wissiakovo v Steni, Kranjc pa je z Janjo Ogrinc (Matica) 22. septembra opravil še 2. PP Jubilejne v Dolgem hrbtu.
MP nad Magrtskimi jezeri
Roman Benet, naš rojak, ki živi tik ob meji na italijanski strani, tudi letos poleti ni počival. Z Nives Meroi sta 3. julija opravila prvo mešano prosto ponovitev Levega Piussija v Vevnici. Teden dni kasneje sta na enak način preplezala še Desnega Piussija v M. Koritniškem Mangartu in 17. 7. Levega Piussija s varianto Mihelič- Žumer (zgoraj 6-, sicer 5+, tudi 1. P.) Prvo ponovitev Belega Križa v Vevnici je Benet opravil z Ertlom in Sigfridom 28. avgusta in smer ocenil s 5+,5 h in opombo: zelo lepa smer. Z Ertlom je opravil tudi prvenstveni vzpon v S steni Cima Grande debela Scala (zelo lepa in težka smer, preplezana prosto (-/4-5), poimenovala sta jo Via Nazionali.
V Poljskih devicah
Franček Knez je 21. preteklega meseca že navsezgodaj krenil pod steno Poljskih devic, kjer je imel še nekaj dolga. Popoldan, nekako ob 15. uri je bil že nazaj v dolini, z opravljenimi šestimi turami. Opravil je pet prvenstvenih vzponov (III- do IV+) ter sestop po Barbkini.
Tudi naveza Golnar-Rojs
Tone Golnar in Bogdan Rojs sta tudi preplezala novo smer (Evforija, V/III-IV, 200 m, 2 h) v Poljskih Devicah. Glede na to, da je bilo za to ostenje že prej precej novic o prvenstvenih vzponih, sedaj pa še šestih novih, bo potrebno pred preverjanjem pošteno paziti.
Sicer pa iz AO Kozjak – Maribor sporočajo, da je Zdenko Zorič z Miro Uršič (AO Impol) 24. 9. ponovil Varianto v Travniku. 12. t. m. ob 19. uri pa bodo pričeli z alpinistično šolo. Predavanja bodo v društvenih prostorih na Oražnovi 2 (vhod skozi okno!).
V Gandijev spomin
Alpinistični odsek PD Jesenice je že nekajkrat pripravil turo čez Grlo, po poteh, ki so jih v dneh od 12. do 14. oktobra prehodili borci I. bataljona Jeseniško-bohinjskega odreda. Je pa zahtevna in tudi razmere v gorah so v tem času navadno že takšne, da terjajo poleg dobre telesne pripravljenosti in opreme tudi primerno izkušenost. Zbor bo 8. t. m. ob 8.30 na Poldovi planini v Vratih (ali ob 6.30 na avtobusni postaji v Mojstrani), tura bo posvečena vsem v NOB padlim gornikom, poimenovali pa so jo po alpinistu in gorskemu reševalcu Andreju Moretu-Gandiju, ki jih je tedaj vodil prek Grla.
5. Scopolia
Pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije je izšla 5. številka njihove revije Scopolia. Za večino bo v njej prav gotovo najbolj zanimiv sestavek Naravoslovci na Slovenskem, ki sta ga pripravila Marija Gosar in Viktor Petkovšek. 46 imen (z navedbo virov, povzetkom v angleščini), med katerimi je tudi precej »planincev«. Zaradi pomanjkanja biografske literature torej kot nalašč za planinske delavce s področja vzgoje in podobnih dejavnosti.
Bili so v Visokih Tatrah
Devet članov AO Črnuče je bilo med 15. in 20. septembrom v češkoslovaških Visokih Tatrah. Z vremenom niso imeli sreče, deževalo je takorekoč vse dni. Vendar so le opravili osem tur, med drugim so ponovili tudi znano Hoskeykos v steni Lomnickega štita, ki ima še vedno spoštljivo oceno: V+, A1.
Problematika alpinizma
Komisija za alpinizem je določila datum okrogle mize o alpinizmu. Gradivo Problematika alpinizma bo menda že danes razposlano vsem načelnikom, vabljeni bodo tudi predstavniki PZS, KA Hrvatske ter Bosne in Hercegovine. Zelja organizatorjev je, da bi zbrali predloge za nadaljnje delo. Razgovor, ki ga bosta vodila Roman Robas in Peter Markič, bo 11. t. m. ob 17. uri v prostorih PZS.
Opozorilo v A-M 9/83
V septembrski številki Alpin Magazina je mogoče pod naslovom Aktualni komentarji prebrati tudi naslednjo trditev (iz Švice): Padec napredujočega je ob statičnem varovanju tako hud, da bi morala biti vrv vpeta na vsakih dva metra. Statično varovan padec dolg dva metra, obremeni vrv dvakrat tako hudo, kot desetmetrski padec varovan dinamično. Kaj nismo na podoben način opozarjali že dolgo dolgo nazaj, pa se mnogokje ne ravnajo tako niti med vajami AŠ! V stenah pa zaradi takega ravnanja lahko omahne v smrt celotna naveza.
Prve novice iz Nepala
Odprava »Anapurna 83« je odšla iz Katmanduja 22. preteklega meseca, pet dni za njimi je odšla odprava matice pod Gangapurno, za Celjane pa sklepamo, da so odšli prvi. Naslov vseh treh odprav je Mountain Travel, P. O. B 170-Kathmandu, NEPAL… Potrebno pa je pripisati še uradno ime odprave, vsaj goro in oznako YU, da ne bo zmešnjav.
Pripravljajo film
Člani AO Vipava so pozimi posneli prvi del filma, ko so plezali Kaminsko v Mali Mojstrovki. Nadaljevali so (smer Šimenc-Škarja), 24. preteklega meseca pa so snemali še v J steni, ki sta jo po Direktni smeri preplezali navezi Kodele-Naglost in Fabčič- Premrl. Po tem vzponu je načelnik AO Davorin Kodele sam preplezal še redko ponavljano Brankino smer (IV+/III).
Na visoki ravni
V Kamniku pravijo, da je živahno. Zmajarji, ki so tudi organizirani v okviru PD, imajo tečaj za uporabo lahkih letalnih naprav. Planinsko društvo pripravlja tradicionalni pohod Po poteh II. grupe odredov (22.-23. oktobra), alpinisti pa nogometno tekmo na visoki ravni. V nedeljo 9. prihodnjega meseca naj bi se namreč na Korošici po tradiciji pomerile ekipe AO pa tudi regij, odvisno pač od vremena in prijav.
Na kratko
AS Ajdovščina: Herman Dragin in Aleksander Pregelj sta 24. 9. opravila (verjetno) šesto PP Ljubljanske v Steni.
AO Kamnik: Cene Berčič in Bojan Pollak sta 21. 9. preplezala Jernejev steber v Dolgem hrbtu, tri dni kasneje Danilo Golob in Boštjan Griljc Herletovo v Ojstrici, Dare Božič ter Edo Pavlič pa Smer bratov Golob v Škarjah.
AS Prevalje: Irena Komprej in Marija Frantar (AO Rašica) sta 24. 9. preplezali Zgrešeno smer v Grintovcu.
AO Škofja Loka: Jani Režek in Borut Strel sta 22. 9. ponovila Zajedo Ekar-Jamnik v Dolski škrbini, Boštjan Kekec in Damjan Vidmar pa dva dni kasneje Peternelovo v Steni.
AO Trbovlje: Matjaž Kmet in Bojan Šprogar sta 25. 9. preplezala Perčičev steber v Vežici, dan kasneje pa Kamniško v Vršičih. Med plezanjem sta izgubila plezalni vodnik. Priporočata se za vrnitev.
OD TOD IN TAM
Veterani na osemtisočak
54-letni Pierre Mazeaud, francoski alpinist in nekaj časa celo minister, bo prihodnje leto vodil majhno odpravo veteranov. Na Gašerbrum I (Hidden Peak, 8068 m) se bodo z njim skušali povzpeti: Lucien Berardini (53), zmagovalec zahodne stene Druja (1952), mož, ki se vedno vrne, Italijan Walter Bonatti (53) in Lothar Brandler (48), eden od avtorjev Direttissime v Veliki Cini.
Žalostna bilanca
Alpinistični klub je objavil podatke o lanskih smrtnih žrtvah švicarskih gora. Mrtvih je bilo kar 206 alpinistov, smučarjev in turistov, od teh 81 tujcev. Največ nesreč se zgodi julija in avgusta (40%). Najbolj krut je Matterhorn, saj je lani terjal kar 11 življenj (vsi so bili tujci), za njim pa je drugi najvišji vrh Evrope in najvišji Švice – Monte Rosa z 8 smrtnimi primeri.
Leksikon Alp
Pri založbi Mosaik je izšla druga izdaja obsežnega (432 strani) Leksikona Alp, ki ga je pripravil ustanovitelj Alpinismusa in do nedavna urednik Bergsteigerja Toni Hiebeler. Prvič je delo izšlo leta 1977 pri založbi Bertelsmann in nekaj časa je kazalo, da ga bomo (prirejeno) dobili tudi v slovenskem jeziku.
Deset let MAL
V Pravdi je izšel članek, ki je posvečen 10-letnici mednarodnih alpinističnih taborov (MAL popularno imenovanih na zahodu tudi »valutnih«). V teh letih so obiskali Kavkaz in Pamir že alpinisti iz 28 držav. Posebno priznanje jim pa je namenil tudi predsednik mednarodne planinske organizacije UIAA Pierre Bossus, katerega pismo je v članku skoraj v celoti citirano. Bilo bi prav, je zapisal, da bi sovjetskemu zgledu sledili tudi drugi, pa ne le v Andih in Himalaji, kaj podobnega bi bilo dobro pripraviti tudi v Alpah.
Sam na Kangčendzengi
Tretji najvišji vrh sveta Kangčendzengo (8598 m) je letos spomladi oblegala majhna avstrijska odprava pod vodstvom Hannsa Schella. 28. maja se je nanj povzpel Georg Bachler in po povratku povedal: Zadnjih 400 m je bilo izredno težkih. Vse sem moral dati od sebe. Poleg vodje in srečnega samohodca. sta bila v odpravi le še dva – Franz Haigermoser in zdravnik Hermann Krüttner. Za prtljago je poskrbelo 46 nosačev.
Švicarski alpski klub
Švicarski alpski klub SAK, ena najstarejših planinskih organizacij, šteje 71.898 članov v 108 sekcijah (največ jih ima sekcija Pilatus (3503). 123. občni zbor bodo imeli letos 23. oktobra v Interlacknu.
Požar na Kilimandžaru
Pet dni in noči so gorela pobočja Kilimandžara. Ko so ga naposled pogasili, so v upravi narodnega parka sporočili, da je zgorelo 5300 ha, kar je nekako 7 odstotkov površine tega masiva.
Franci Savenc
