Kanč ’91 in Iwa To Yuki
Prve tuje revije že prinašajo (vsaj krajše) novice o uspehu naše spomladanske himalajske odprave »Kanč ’91«. Po odmevni (in sorazmerno obsežni) prezentaciji vseh dosežkov v zadnji številki angleške revije Mountain, je zanimiva tudi japonska, ki je navadno med najekspeditivnejšimi.
Čeprav so, upajmo, pravočasno dobili vso potrebno dokumentacijo, je za sedaj ilustriran le prvenstveni vzpon Prezlja in Štremflja na južni vrh Kangčendzenge, zapis pa žal nima angleškega povzetka. Poudarek so dali »svojim«, 14-članski odpravi Japonske himalajske zveze in indijske obmejne policije, ki se je na Kangčendzengo povzpela iz Sikima.
Zanimiva kot vedno pa je njihova preglednica odprav. Letošnjo spomlad je bilo v Nepalu (le) 38 odprav s 162 udeleženci. Skušale so se z 22 različnimi gorami, od Everesta in Ama Dablama, ki sta pritegnila po 7 odprav, do šesttisočakov, kot je npr. Kandžervalva 2 (6612 m). Uresničenih pristopov na vrhove je bilo 18 s 46 udeleženci in vsega le štirimi Šerpami (na Apiju in
Čo Oju). Najmnožičnejši dosežek je imela kazahstanska odprava (ZSSR) pod vodstvom znanega Kazbek Valijeva; kar 10 jih je bilo na vrhu Daulagirija prek Z stene.
Kateri dosežki so najbolje ocenjeni (na tujem, za domače loge vemo) pa iz dosedanjih poročil žal še ni razbrati. Vendarle je »Slovenska ’91 po JZ grebenu Južne Kangčendzenge po dosedanjih sporočilih v najožjem izboru za sam vrh.
Alpinistov je pri nas več kot so domnevali pri PZS
Podroben pregled aktivnosti po alpinističnih odsekih – Zajetih je 40 kolektivov ali komaj 80 odstotkov – Nekaj tabel praznih
LJUBLJANA — Čeprav smo že krepko v drugi polovici leta, je pregled nekaterih aktivnosti naših alpinističnih kolektivov za leto 1990, ki ga je pripravila KA PZS, vseeno vreden vse pozornosti. Že nekaj časa takih materialov namreč ni bilo in o marsičem se je govorilo kar tako, »na pamet«, oziroma vsaj brez uradnih in številčnih podkrepljenih dejstev.
Članov AO in AS je sicer manj, kot jih je bilo nekoč (in to celo v manjšem številu kolektivov), pa vendarle več, kot so v komisiji za alpinizem PZS pričakovali. Pri KA PZS je registriranih 43 alpinističnih odsekov, šest sekcij in en plezalni klub, v njih pa 1020 članov, od tega je 140 tudi inštruktorjev in GV.
Podatki, ki so sicer lično in tudi pregledno (vsak kolektiv posebna tabela) publicirani, pa dobijo pravi pomen šele, ko jih podrobneje pregledamo. Najprej preseneti dejstvo, da je zajetih le 40 kolektivov ali komaj 80%. Pa še od teh, kot da bi se nekateri ukvarjali s čem drugim in ne z dejavnostmi, ki jih predvideva alpinistični pravilnik. Le 21 jih je (po preglednicah) imelo v preteklem letu alpinistično ali plezalno šolo. In kar deset (20%) jih je, kakor kaže, ob tem še povsem brez alpinističnih inštruktorjev.
Ko ugotovimo, da je nekaj tabel skoraj in celo povsem praznih, se samo za sebe zastavi vprašanje o smiselnosti tovrstnih pregledov in (vsaj takih) poročil sploh. Čeprav je diferenciacija na alpiniste in plezalce že nekaj časa povsem realna, iz poročil tega še ni razbrati. Med vzponi v velikih stenah in stenicah plezališč tudi ni razlik, ni razločevanja med klasičnimi turnimi smuki in ekstremnimi … Predvsem pa – v vodstva večine alpinističnih kolektivov nimajo pravih pregledov, zato napišejo kvečjemu nekaj posameznih številk, ki so prav zato še dodatno vprašljive; alpinisti izgleda ne ljubijo »birokracije«.
Nekatere ugotovitve pa so vseeno še vredne omembe. Med vzgojnimi kadri je le 16 gorskih vodnikov (v 10 AO/S) in 4 pripravniki za njih; kje so vsi drugi? In od 40 AO/S, kolikor jih je vključenih v pregled, jih ima le 24 člane GS in v osmih imajo inštruktorje GRS. Nekaj načelnikov je kakor kaže, poslalo povsem prazne obrazce, le s svojim naslovom: AO Litija, AO Mengeš, AO Vipava in AO Žiri. V Akademskem AO, AO Celje, Soškem AO, ŠPK Škofja Loka in še katerem pa nimajo pregleda nad aktivnostjo svojih članov. (Ali pa se jim jo ne zdi vredno vpisati!?)
Sicer pa je načelnik KA PZS Brane Žorž lepo zapisal: Z objavo teh podatkov sem želel vzpodbuditi tiste, ki imajo na skrbi registracijo, da še enkrat preverijo ali so storili vse, kar so po pravilniku dolžni. Če tega niso storili, pa naj člani odseka kritično ocenijo njihovo delo. Vsak načelnik se mora seznaniti z vsebino alpinističnega pravilnika, ko sprejme to funkcijo. Sicer pa so vsem AO in AS pred registracijo poslali te pravilnike!
Načelnik KA PZS je v spremnem dopisu med drugim zapisal, da je iz poročil razvidno, da se zanimanje za alpinizem ponovno veča… in: »Vsekakor je pomagal razvoj športnega plezanja in prepričan sem, da je pomemben dejavnik povečanja članstva.«
Dejstvo je, da je naš alpinizem že nekaj let v svetovnem vrhu, še posebej z dosežki v Himalaji in Andih. Toda to je predvsem zasluga izjemnih posameznikov in teh ni prav veliko. Sicer je res, da nas je tudi Slovencev »komaj le za predmestje velemesta«, pa se lahko upravičeno ponašamo s takimi dosežki, kot so npr. južna stena Lotseja, Bagirati in Slovenska ’91 v masivu Kangčendzenge, če jih zajamem le prgišče, pa še to le izmed himalajskih. Toda če pomislim na prihodnost, me je pa po malem že kar strah. Zaradi take (ne)organiziranosti namreč in nemoči, da bi izpeljali tudi zastavljene organizacijske, vzgojne in podobne načrte. Brez solidne »strehe« nad slovenskim alpinizmom namreč prav dolgo ne bo več šlo!
Kje so AO Črna, AO Gorje, AO Gozd Martuljek, AO Logatec, AO Postojna, AO Prevalje, AS Sežana, AO Slovenj Gradec, AS Trebnje in AS Železniki (če naštejem le tiste, ki se nahajajo na zadnjih seznamih KA PZS)? So prenehali z organiziranim delovanjem, so uradno sporočili sklep o svoji razpustitvi…? Določena evidenca je namreč prav gotovo potrebna in to v vsaki aktivnosti!
Franci Savenc
Boljše zveze za planince
Na srečanju v Celovški koči na Koroškem posvet o brezžičnih zvezah za potrebe planincev – V obeh GRS dokaj pestra oprema
LJUBLJANA — Zvez, predvsem brezžičnih, je za potrebe planincev vse več, zato so vse pogostejše tudi izmenjave podatkov in posveti na nacionalni in mednarodni ravni. Eno takih srečanj je bilo pred dnevi v Celovški koči na Koroškem. Vodila sta ga načelnik GRS avstrijske Koroške Reinhold Doerflinger in načelnik Odseka za zveze slovenske GRS Janez Kavar. Njegovo izčrpno in dokumentirano poročilo je bilo deležno pohvale in začudenja gostitelja, a tudi naša delegacija je imela kaj videti in slišati.
Zanimivo pa vendar povsem realno je, da zveze naše GRS delajo na policijskem, avstrijske pa na žandarmerijskem kanalu; obema je tudi skupno, da za vse svoje zveze premoreta en sam kanal, kar bi lahko bilo usodno, če bi hkrati teklo dvoje ali več akcij, saj bi bilo sporazumevanje otežkočeno ali celo nemogoče. Naša GRS si zaradi tega in zaradi zlorab za operativne potrebe koč poskuša zagotoviti dodaten kanal, medtem ko ga koroški reševalci že imajo. Namenjen je prvenstveno planinskemu gospodarstvu naročanje hrane ipd). Dežurno službo opravljajo pri nas nekateri oddelki in postaje policije in uprave za notranje zadeve, na koroškem pa žandarmerijske postaje in center za alarmiranje in obveščanje v Celovcu.
Dodatno imajo Korošci na voljo še kanal Rdečega križa. Slednji ima stalni službi v Celovcu in Lienzu, ponekod je možna povezava s Salzburgom in z GRS Južne Tirolske.
Oprema je v obeh GRS razmeroma pestra. Pri nas so jedro stalnih postaj v kočah in dolini radijske postaje IRET, na Koroškem pa izdelki firme ELN. Kjer je na voljo stalna električna energija, so tudi gorske postaje stalno vključene, sicer obratujejo po dogovoru. Glavnino prenosnih (že precej zastarelih) postaj predstavljajo pri nas postaje STORNO, ki jih sedaj polagoma zamenjujemo s postajami tipa MOTOROLA, deloma pa tudi ICOM in YAESSU. Korošci imajo v kočah predvsem izdelke ELIN, za delo na terenu pa postaje firme Bosch, Motorola in Autophon.
V obeh organizacijah se občasno ali stalno zatekajo tudi k uporabi radijskih žepnih postaj v zasebni lasti. Pri nas je to povezano z radioamatersko licenco, uporabnik mora biti gorski reševalec, postaja pa na seznamu območne postaje GRS; na Koroškem so s tem še težave zaradi PTT.
Ob vsakem srečanju razpravljamo tudi o planinskem radijskem omrežju za klic v sili (PROKS), ki naj bi bil na voljo slehernemu državljanu. Mednarodna komisija za reševanje v gorah je doslej že izdelala študijo možnih tehničnih rešitev in strokovno navodilo z natančno opisanimi lastnostmi, ki naj bi jih imele prenosne in stalne postaje PROKS. Onemogočena bo zloraba postaj za zasebne razgovore, možna pa ugotovitev nahajališča ponesrečenca s kontrolnih točk, daljinska vključitev postaje in ugotovitev nahajališča nezavestnega ponesrečenca in še kaj.
Naša GRS je že vključena v sistem enosmernega klica (paging sistem), medtem ko imajo na Koroškem s tem še težave zaradi visokih letnih dajatev.
Koroška GRS ima za klic na pomoč prek javnega telefonskega omrežja posebno številko – 140, ki je vezana tudi na center za alarmiranje in obveščanje v Celovcu. Pri nas gre prek policijskih oddelkov in postaj – 92.
Srečanje smo zaključili z ogledom radijskih in napajalnih naprav vključno s sončnimi celicami v Celovški koči ter sodobno urejenega centra za alarmiranje in obveščanje v Celovcu.
Pavle Šegula
Izpiti za alpiniste
V letošnjem letu organizira podkomisija za vzgojo in izobraževanje pri KA PZS prvič izpite za sprejem med alpiniste na republiški ravni. Odseki lahko svoje člane prijavijo v skladu s pravili, ki so jih določili na KA. Izpit bo v soboto, 16. novembra ob 8. uri. Kraji, kjer bodo izpiti, bodo določeni glede na število prijavljenih kandidatov iz posameznih odsekov. Popravni izpiti iz teorije bodo 26. novembra v prostorih PZS medtem ko popravnih izpitov iz praktičnega dela ni. Naslednji rok za izpite bo maj 1992. Na izpitih morata sodelovati najmanj dva člana centralne izpitne komisije (kot izpraševalca). Ostale informacije v zvezi s tem dobijo odseki na KA.
Na novo sestavljena PŠP
Po odhodu načelnika podkomisije za športno plezanje je bila koordinator dela komisija za alpinizem. Zaradi razvoja tekmovalnega športnega plezanja tako doma kot v svetu, problema urejevanja plezališč, vzgoje mladih športnih plezalcev itd. je bila KA zelo zainteresirana, da se podkomisija za športno plezanje v čimkrajšem času ponovno formira. Na sestanku konec avgusta so poleg sprememb na osnutek pravilnika o vzgoji in izobraževanju (ki ga je pripravil Bojan Leskošek) potrdili tudi novo sestavo omenjene podkomisije, ki jo sestavljajo: Nuša Romih (načelnica), Bojan Leskošek (selektor slovenske članske reprezentance), Metka Lukančič (kategorizacija in registracija), Vili Guček (članska tekmovanja), Srečo Rehberger (pionirska tekmovanja), Blaž Jereb (izobraževanje), Egon Batič (sodniki), Igor Jamnikar (urejevanje plezališč), Tomo Česen (predstavnik organizatorjev) in Tadej Slabe (predstavnik plezalcev).
Konec tedna seminar za AI
Podkomisija za vzgojo pri KA PZS organizira izpopolnjevalni seminar za alpinistične inštruktorje, ki bo od 11. do 13. t. m. v Kamniški Bistrici. Zaželeno je, da se seminarja udeležijo tudi novi kandidati za AI. Ker pa bo po novem za registracijo Al potrebna udeležba na enem seminarju v treh letih, priporočajo udeležbo tudi tistim, ki že dolgo niso bili na podobni akciji. Zbor udeležencev bo 11. t. m. ob 17.30 v domu v Kamniški Bistrici, ob 18. uri se bo seminar že začel, nadaljeval v soboto, nedelja pa bo rezervirana za plezalne ture.
Četrta tekma v Ajdovščini
Po Ljubljani, Domžalah in Kranju bo v soboto, 26. t. m., v Ajdovščini letošnje četrto tekmovanje v športnem plezanju, ki bo štelo za slovenski pokal. Prijave (ki morajo biti v skladu s pravilnikom, ki ga je izdala podkomisija za športno plezanje) je potrebno poslati do 23. t. m. na naslov: Marjan Slejko, Lokavec 130a, 65270 Ajdovščina. Kvalifikacije bodo dopoldan ob 10. uri, popoldanski finale pa se bo pričel ob 14. uri.
Alpinistične šole
Jesen je običajno obdobje ko številni alpinistični odseki po Sloveniji pričnejo s svojo vsakoletno alpinistično šolo. AO Domžale obvešča, da je vpis za nove tečajnike možen 10. in 17. t. m. v prostorih PD Domžale na Kopališki 4.
AO Mengeš je svojo šolo pričel 2. t. m. v društvenih prostorih na Kolodvorski 2. Zadnja možnost za prijavo je še 9. t. m.
AO Šmarna gora začne s šolo v četrtek, 10. t. m. Zborno mesto je ob 16. uri pod Turncem ali v prostorih odseka (Vikrče 35, nasproti gostilne Kovač).
Prav tako 10. t. m. pa začnejo z vsakoletno šolo tudi v AO Matica. Prvi sestanek bo ob 18.30 v prostorih društva na Trdinovi 8 v Ljubljani.
Člani AO Ravne po Italiji
Najprej so se ustavili v Treh Cinah, kjer sta med drugim Dani Vezonik in Zala Žaže ponovila Cassinovo smer (VII-) v Piccolisimi. Po Arcu pa so na koncu obiskali še Val di Mello, znani center granitnih sten v Italiji. Vlado Rotovnik in Dušan Polenik sta ponovila smer Gli oracoli di ulise z varianto II retorno del gigiat (VII, A3), ter smer Via luna nascente (VII). Slednjo sta plezala tudi Vezonik in Zala Žaže.
Predavanje 9X8000 m v CD
Pretekli teden smo napačno zapisali datum predavanja Vikija Grošlja »9×8000 m«. Predavanje bo imel v sredo 9. oktobra ob 19. uri v Cankarjevem domu (in ne 8. 10. ob 18. uri). Vse drugo pa drži: z izbranimi diapozitivi (projekcija z dvema projektorjema, glasbena spremljava) nas bo popeljal na devet osemtisočakov, na kolikor se jih je doslej že povzpel. In vsakdo dobi ob nakupu vstopnice tudi posebno barvno razglednico velikega formata. Na njej je – ob portretu Vikija Grošlja – domiselno vkomponiranih vseh devet gora o katerih nam bo pripovedoval. Izkupiček od prodanih vstopnic je avtor predavanja namenil žrtvam agresije na Hrvaško.
Zarja v Travniku
Urban Golob in Boštjan Ložar, oba sta člana AO Ljubljana-Matica, sta 12. septembra ponovila Zarjo v Travniku, kar je po razpoložljivih podatkih šele 3. ali 4. ponovitev. Pred tem sta preplezala Triangel v Dolgem hrbtu, v četrtek 20. septembra pa sta Golob (na pogled) in Miha Praprotnik opravila še prosto ponovitev dveh smeri v Vežici: Perčičevega stebra in Pasje.
Koledar »Srečno v gorah«
Že nekaj časa je naprodaj na Planinski zvezi Slovenije koledar 1992. Ob lepih posnetkih naših gora je tudi pravi priročnik, saj na hrbtni strani v slovenskem in angleškem jeziku opisuje naše glavne gorske skupine, navaja seznam vseh naših dvatisočakov in spisek zaščitenih rastlin. Zato je še posebej primeren kot darilo znancem in poslovnim prijateljem v tujini, saj predstavlja najbolj atraktivne gorske predele Slovenije. Format koledarja je 34 x 47 cm s 5 cm daljšo steno za dotisk firme. Cena do 15. 10. 1991 je 140,00 din za izvod, dotisk firme je 12,00 din za izvod.
Srečanje planinskih organizacij treh dežel
V soboto, 12. t. m. bo v hotelu Park na Bledu že 27. srečanje planinskih organizacij Treh dežel (Julijske krajine – Benečije, Koroške in Slovenije). Delovno srečanje se bo pričele ob 17.uri. Osrednji referat ima naslov Drugačne oblike rekreacije in športa v gorah. Beseda bo tekla o odnosu planincev in planinske organizacije do pojava gorskega kolesarjenja, padalstva, zmajarstva itd.
Tomo Česen
»Slovenija 8000«
Že z naslovom pove, da gre za najvišje vrhove, kjer so naši alpinisti dosegli največje uspehe. Ob lepih posnetkih gora je s portreti predstavljeno tudi 12 alpinistov: Tomo Česen, Janez Jeglič, Silvo Karo, Slavko Svetičič, Marko Prezelj, Marija in Andrej Štremfelj, Marija Frantar, Jože Rozman, Iztok Tomazin, Viki Grošelj in Pavle Kozjek. Besedilo na hrbtni strani je tudi tu slovensko in angleško. Izvedba koledarja je vrhunska tako po fotografijah kot v oblikovanju in tisku na najboljšem papirju. Ta teden bodo na Planinski zvezi že prvi izvodi. Format koledarja je 47 x 35 cm z 8cm daljšo steno za dotisk firme. Cena do 15. 10. 1991 je 250,00 din za izvod, dotisk firme je 12,00 din za izvod.
Na najvišji ravni
Ob zaključku poletne plezalne sezone AO Kamnik tudi letos organizira nogometno tekmo »na najvišji ravni«. Kot vedno doslej bo na Korošici, predvideni datum je 13. oktober, zbor vseh (obvezne so copate), ki bi se je želeli udeležiti, pa je ob 11.45 pred Kocbekovim domom na Korošici (ki bo že zaprt).
In še dodatna možnost. France Malešič je obljubil, da bo v soboto 12. oktobra vodil po grebenih Zeleniških špic. Vse, ki bi se mu želeli pridružiti vabi naj pridejo na sestanek v društvene prostore PD Kamnik v četrtek 10. oktobra ob 19. uri, da se domenijo glede opreme in vsega potrebnega.
Korošica pa naj bo 13. oktobra tudi cilj vseh, ki bi se želeli vključiti v letošnjo alpinistično šolo (lani s imeli uspešno šolo športnega plezanja) AO Kamnik. Če bo slabo vreme, bo uvodni sestanek v četrtek 17. oktobra ob 17. uri v prostorih PD.
Zahodna stena Anapurne
Včeraj je z dunajskega letališča Slavko Svetičič odpotoval v Nepal, kjer bo sam poskusil preplezati zahodno steno Anapurne. Vse poletje se je pripravljal v Alpah in Andih in z vrsto izjemnih vzponov potrdil svoje vrhunsko pripravljenost. Žal to ni bilo dovolj. Kot pri večini alpinističnih načrtov je bil tudi pri njegovem največji problem denar. KOTG mu je lahko pomagala le tako, da je odpovedala vse druge načrtovane vzpone v Nepalu in Tibetu: Daulagiri, Čo Oju in Menlungtse. Svetičičev vzpon so formalno prijavili Zagrebčani, kot vodja in na svoje stroške pa je z njim odpotoval Darko Berljak. Anapurna eden od zadnjih dveh osemtisočakov, ki ju naši alpinisti še niso preplezali. Uspešen prvenstveni vzpon bi bil gotovo izjemen dogodek, vendar je podvig odvisen tudi od razmer v steni in vremena, ne le od Slavka Svetičiča. Berljak in Svetičič se bosta vrnila prve dni decembra.
Tone Škarja
