Na Lhotse le alpinisti s kategorizacijo
Še nekaj dni za prijavo kandidatov za alipinistično odpravo na Lhotse
LJUBLJANA-Komisija za alpinizem PZS je na predlog podkomisije za kvalitetni alpinizem letos premaknila kategorizacijsko leto za sedem mesecev in o tem seveda vse tudi obvestila. Poslej torej od 1. maja do 30. aprila. Prijave z vsemi potrebnimi podatki so prihajale le počasi, od marsikje jih pa sploh še ni ali pa manjkajo za alpiniste, za katere vsi vemo, da izpolnjujejo pogoje. To pa bo seveda imelo posledice – kdor ne bo imel vsaj republiškega razreda do konca prijav na odpravo Lhotse 81 (9. t. m.) bo avtomatično izpadel.
In še nekaj, že sredi meseca naj bi posebna komisija pri ZTKJ obravnavala naše predloge v zvezi s kategorizacijo, potrdila naj bi sezname in pregledala predlagane spremembe (za obdobje 1981-85). Če bomo zamudili roke, se bo to lahko močno poznalo tudi pri finansiranju kvalitetnega alpinizma na zvezni ravni (sredstva za velike odprave v tuja gorstva). O vsem tem pa bo še ta mesec razpravljalo tudi predsedstvo PZ Jugoslavije.
F. S.
Manjkajo klini?
Miran Gabršček (Akademski AO) in Mitja Kanellopulos (Matica) sta 23. septembra opravila 4. ponovitev Stebra jutranje zarje v Dolgem hrbtu. Ponavljalcem priporočata nekaj več opreme, ker se jima dozdeva, da manjka nekaj klinov (po originalnem opisu). 27. preteklega meseca pa je Kanellopulos z Borisom Bertoncljem (Matica) opravil še 1. ponovitev smeri Treh zamorčkov (Jeseničani, 1979) v SV steni Dolkove špice.
V Civetti in Planji
Janez Skok (Akademski AO) in Rok Zavratnik (Železničar) sta 12. septembra preplezala varianto med Spominsko smerjo J. Ileršiča in Mansardo (Planja), ki se ji v zgornjem delu priključi. Ocena V+/V, AO, 300 m, 7 h. Vstopila sta na mestu, kjer se začne vstopna varianta. Teden dni kasneje sta preplezala smer Andrich-Bartoli-Tissi (5 h) v Torre Venezia, dva dni kasneje pa sta vstopila še v smer Philipp-Flamm v Punta Tissi. Zaradi kratkega dne pa sta morala bivakirati malo pod robom stene, Plezala sta 13 ur.
Postojnski vzponi
Škamperle in Noč sta septembra preplezala Čopov steber, Zajedo v Šitah, skupaj s Kozorogom pa Direktno v Špiku. Škamperle je z Ines Božič (Obalni AO) ponovil še Wisiakovo v Steni, Biščak s Furlanom Trikot v Dolgem hrbtu, naveza Biščak-Krivic pa je plezala še enkrat Wissiakovo v Steni. Krivic in Lenassi (vsi AO Postojna) sta opravila tudi (verjetno drugo) ponovitev smeri Barbare Kamušič v Vevnici.
Tamovci v Raduhi
V soboto 27. septembra je AO TAM pripravil sklepno turo na Grohat pod Raduho, ki so jo popestrili s piknikom. So pa tudi plezali. Smer Z-Z sta ponovili navezi Topolovec-Cepič in Štor-Kokol, Originalno smer so plezale tri naveze (Topolovec-Cepič, Kavnik-Babič, Žnidaršič-Nerad-Pliberšek), Mihovo dve (Žnidaršič-Nerad in Kavnik-Babič), Kovačevo pa tri (Horvat-Rožič, Tučić-Gomilšek, Žnidaršič-Pliberšek).
Dve prvenstveni v Paklenici
V kanjonu Velike Paklenice zadnje čase takorekoč ni mrtve sezone. Andrej Bahčič in Silvo Kragelj (oba Litostroj) sta tam naletela kar na 15 Avstrijcev, ki so plavanje v morju združevali s plezanjem. Sama pa sta 18. septembra preplezala Litostrojsko (V. AO/IV-V, 240 m, 5 h) v Kuku od zagona, desno od Petrove. Sta pa našla na sredi stene kline, toda pod resnimi težavami. Dva dni za tem sta preplezala (prav tako prvenstveno) Rumeno poč v Jurasovi glavici: VI, A2/TV-V, 160 m, 7 h.
26. preteklega meseca pa je Kragelj z J. Pelikanom (pozimi je s tovariši iz ČSSR opravil 2. zimsko ponovitev Peternelove v Steni) preplezal kombinacijo variante Mihelič-Zumer in Skalaške v Špiku. Vstopila sta z Zelene glave.
Bratovska naveza
Brata Andrej in Tomo Česen, ki sta člana različnih odsekov, prvi Akademskega, drugi pa AO Črnuče, sta 20. septembra preplezala smer Srakar-Češnovar v Koglu, v nedeljo pa še Ekar-Jamnik v Dovški škrbini.
Alpinist in jamar
Janez Sabolek (Akademski AO) je letos poleti, po vzponu prek S stene Eigerja, odšel v Chamonix. Bilo pa je slabo vreme, zato je z jamarji odpotoval najprej v Gouffre Berger (nad Grenoblom). Dosegli so globino 1122 m. Potem so šli naprej v Zgornjo Savojo, koder so hoteli v 1280 m globoko Goffre Jean-Bernard. Toda domačini so jih opozorili pred obilico vode, pa so odšli skupaj z njimi v jamo Cvin. Pred njimi so že dosegli globino 200 m, tokrat so prišli še 300 m globje (višinska potenciala naj bi bila kar 1600 m). Za konec pa so si prihranili še glavni cilj, Gouffre de la Pierre-Saint-Martin ob španski meji, ki je do nedavna s 1332 m imela svetovni rekord. V jamo so se spustili skozi gornji vhod in štirje so prišli do dna.
Novo vodstvo AO Črnuče
Zaradi odhoda v JLA je prišlo do zamenjave vodstva – poslej bo AO Črnuče vodil Tomo Gosar. Od smeri preplezanih v zadnjem času pa vemo, da sta 27. septembra Benedetič in Pirnat plezala Jubilejno v Dolgem hrbtu, dan za tem pa še Zgrešeno in Grintavčev ozebnik. Štucin in Kuhar pa sta v soboto ponovila Centralno v Velikem Draškem vrhu, dan za tem pa smer Juvan-Šteblaj v Luknja peči. Teden dni pred tem (20. septembra) je Filip Štucin sam opravil prvo ponovitev Majine smeri v S steni Kompotele. Vstopil in izplezal je po smeri Jerman-Škofic, plezal tri ure (V/IV, 280 m).
Raziskal Škrbinsko ploščo
Janko Humar (Bohinj) se je že dobro opomogel po poškodbi v Druju. 28. septembra je najprej ponovil Zajedo (IV), Raz (II-III) in Prečenje (IV/II) Tolminskega Migovca (stena je visoka okoli 150 m, v njej pa je šest smeri), nato pa je – za potrebe alpinističnega vodnika nadaljeval raziskave še v Škrbinski plošči. V njej je bila doslej preplezana le Grapa (II). Humar je sam še istega dne preplezal Beli biserček (IV/III), Vasovalko (III+), Levi ovinek (II-III), Koncert za plezalnike in orkester (III+), Zelenjavno diagonalo (II-III) in Lutajočo smer (IV+/IV). Plošča ga je navdušila, gladka in bela, visoka med 200 in 250 m. Za razgibavanje spomladi ali trening bo kot nalašč.
Seminar za vodje A
Že od začetka poletja napovedovani seminar za vodje alpinističnih šol in AO ne bo v soboto, kot je bilo okvirno že nakazano v gradivih KA PZS. Krivi so sodelavci, ki so zadržani, pripravljeni ali razmnoženi pa tudi še niso vsi potrebni materiali. Sicer pa tudi tematska konferenca PZJ o vzgoji in izobraževanju ne bo decembra, ampak šele februarja na Fruški gori. Osnovni referat pripravlja Danilo Škerbinek.
Prva smer v V. Pršivcu
Vanja Matijevec in Lado Vidmar sta 21. septembra preplezala Peklensko lašto v Velikem Pršivcu. Ocenila sta jo z A 1/V+, 250 m, 5 h, v njej pa so ostali štirje klini. Smer poteka v osrednjem delu stene in je precej krušljiva, dovolj zapleten (II, III) pa je že dostop.
Teden dni za tem sta Bucik in Novak ponovila Zavrnikovo v Dolski škrbini, dan za tem pa še Steber jutranje zarje, Bucik pa je tega dne sam preplezal tudi Steber Grintovca. Buh (vsi AO Rašica) in Osterman (Akademski AO) pa sta 22. in 23. septembra (14 ur) plezala Centralno smer v Rjavini.
V Ravenski Kočni
Milan Černilogar in Tone Črv, oba člana AO Idrija, sta 27. septembra preplezala zajedo Ekar-Jamnik z vstopno varianto, dan kasneje pa še Trikot. Prva smer je v Dolškí škrbini, druga pa v Dolgem hrbtu.
Alpinistični razgledi: sedmič
LJUBLJANA-Uvodnik Bineta Mlača o nekaterih žgočih problemih sicer ni konkreten, tako da ga morda kdo celo ne bo razumel, opozarja pa že na staro dejstvo: zmožni s(m)o tudi najtežjih vzponov, ne pa tudi poglobljene analize življenja, ki ga živimo tudi sami.
Nejc Zaplotnik je poskusil s svojim pismom v AR dati še eno piko na i ob polemiki o prostem plezanju. Če se mu je posrečilo, bo pokazala prihodnost. Nedvomno pa je dejstvo, da šepata pri nas vzgoja in etika, medtem ko bi zavirajoč odnos planinske organizacije do alpinizma najbrž lahko označili tudi kako drugače: kateri so tisti, ki naj bi le plezali, ki bi bili vrhunski in kdo naj bi urejal, pripravljal ter zbiral sredstva, kdo ima ob vrhunski kvaliteti tudi dovolj sposobnosti vodenja, da bi ga upoštevali in cenili.
Drugo vsebino je treba pregledati, da spoznamo njeno vrednost in tehtnost, z navajanjem naslovov ni moč povedati veliko. Treba je reči morda le še, da je potrebno dati vse priznanje tistim, ki so tudi to številko pripravili, čeprav je izšla z zamudo. Kako pa bo v naprej? Zastavljeno je dobro, obstojajo celo načrti o prehodu na povsem revialno zasnovo, tisk na kvalitetnem papirju, obenem pa so stalne težave s sodelavci.
FRANCI SAVENC
Severovzhodna stena Vršaca
V sredini (1) Centralna smer z izstopno varianto (a), najbolj desni izstop ima Popoldanska (2), ki jo prekriža Puntarska (4), preplezana pred komaj 14 dnevi, na levi je Smer mladosti (3). črtkano pa je označena (zahodna) Ceklinova smer. Opis s skico predzadnje smeri je v AR 7.
Arhiv F. S.
Plezanje v ledu in snegu
ZAGREB Julija ja izšla knjiga Klek stijene – penjači, ki jo je pripravil Borislav Aleraj, založila pa PZ Hrvatske v nakladi 2000 izvodov. Čeprav so zagrebški alpinisti v tej steni doma, je knjiga naletela na velik odmev. Pričeli so iskati Kompromisno smer, ki sta jo pred 44 leti preplezala Brezovečki in Dragman, potem pa nihče več. Preteklo leto sta Aleraj in Vladimir Mesarić preplezala novo smer v južni steni Kleka (1 2/IV+) levo od Žoharjevega stebra, ki sta jo imenovala malo nostalgično Smer kot v starih lepih časih. O marsikateri pobudi in razmišljanju pa najbrž niti nismo obveščeni.
Borislav Aleraj, ki je po stroki zdravnik-epidemiolog, pa razmišlja tudi že za naprej. Razen nove izdaje priročnika GRS (pred časom je namreč prevzel tudi vodenje republiške komisije za GRS), namerava največ časa posvetiti pripravi nove razširjene izdaje priročnika Penjanje u snijeg i ledu. Le-ta je bil v ciklostirani izdaji v rabi tudi ponekod pri nas. Za izdajo te edicije so celo že uspeli preskrbeti del sredstev in si zagotovili osnovno literaturo za dopolnitve.
Kaseta Oj, Triglav moj dom
LJUBLJANA – Ob 200-letnici prvega pristopa na Triglav je produkcija kaset in plošč RTV Ljubljana presenetila (ne le planinsko) javnost s kaseto Oj, Triglav moj dom. Gradivo zanjo je zbral (od glasbe do pesmi), pa tudi vezni tekst govori, urednik radijske športne redakcije Franci Pavšer. Z igranjem na citre se je izkazal France Mejovšek, recitirata Tone Kuntner in Jože Zupan, pojejo sami znani zbori… To kaseto, ki je tudi ob drugi izdaji kmalu pošla, saj je izredno lična tudi njena grafična oprema, so pred nedavnim še dodelali. Vanjo je sedaj vključen npr. tudi žive zapis pripovedi Jože Čopa (ob njegovi 70-letnici), kako je plezal Centralni steber v Steni, pa del neposrednega prenosa z vrha Triglava ob njegovi obletnici, dodelane pa so tudi nekatere podrobnosti, tako, da ima kaseta resnično trajno vrednost. Izšla pa je tudi ob pravem času, ob letošnjem dnevu planincev.
Kaseta, ki ima naslov po najbolj znani Aljaževi pesmi, ima ob normalni hitrosti kar 50 minut pesmi in glasbe ter zgoščenih besed, vse o Triglayu ter deželi okoli njega in bližnji pa tudi bolj oddaljeni preteklosti le-te. Zanimiva je za vsakogar, vendarle pravijo, da po njej še posebno radi segajo naši ljudje, ki žive na tujem.
Na Grohatu prižgali luč
Mežiški planinci so s prostovoljnim delom napeljali elektriko od Bukovnika pod Raduho
MEŽICA – Uresničile so se dolgoletne želje mežiških planincev, ki so si prizadevali napeljati električno energijo od najvišje ležeče kmetije v Sloveniji (Bukovnik, 1327 m) do Koče na Grohatu pod Raduho.
Potem, ko so planinci iz Mežice pred leti postavili v krnici pod Raduho prijetno planinsko kočo, so pričeli razmišljati, kako bi olajšali delo oskrbnikom in izboljšali počutje številnim obiskovalcem. Za silo so namestili agregat, ki je dajal nekaj najnujnejše električne energije, vendar premalo, da bi zadovoljil vse potrebe. Grohat mora dobiti pravo elektriko, so dejali in se lotili dela. Precej časa je trajalo, da so poskrbeli za vse formalnosti, ki so bile potrebne, da so lahko pričeli z delom. Letošnje poletje so pričeli s prostovoljnimi delovnimi akcijami ob sobotah in nedeljah ter po dveh mesecih prizadevnega dela uspeli.
Tako se danes člani Planinskega društva Mežica, predvsem pa člani Mladinskega odseka lahko pohvalijo s tisočpetsto prostovoljnimi delovnimi urami, ki so jih opravili. Položili ali napeljali so tisočsedemsto metrov kabla, izkopali devetdeset metrov jarka in postavili devetintrideset drogov. Nedvomno je res, da brez prizadevnosti mežiških planincev Koča na Grohatu pod Raduho danes še ne bi imela električnega toka. Ne bi ga bilo tudi brez prizadevnih članov, kot je Edi Osojnik, eden najstarejših, ki je opravil največ prostovoljnih delovnih ur. Zato ni čudno, da je preteklo nedeljo prav Edi prvi prižgal električno luč na Grohatu.
Akcija planincev iz Mežice je sicer pri kraju, razmišljajo pa že o novi. Prihodnje leto se bodo lotili elektrifikacije planinske postojanke Pikovo.
MIŠA FELLE
