Bogat bilten celjske odprave
Celjani so pred dnevi izdali bilten »Andi 78« z barvno naslovno stranjo, ki je doslej eden najboljših med našimi tovrstnimi izdajami. Uvodni del je tako izčrpen in pester, da oglasnih listov skoraj ne opazimo. Poleg barvne fotografije obeh vrhov Huascarana na ovitku. Je v biltenu še 18 črno-belih fotografij, pa še geografska skica 14 x 21 cm. Izredno kvaliteten je tudi papir, boljšega poznavalca bo morda motilo le to, da alpinistična zgodovina (gorstva in posebno še vrha) ni vsaj nekoliko podrobneje obdelana. Velik delež za ta reprezentančen bilten ima urednik Ciril Debeljak-Cic.
Za novo serijo plezalnih vodnikov
Nekaj dni že trajajo pogovori o zasnovi serije malih plezalnih vodnikov, ki naj bi nadomestili dosedanjega »Plezalni vzponi – Vzhodne Julijske Alpe«, ki je že močno zastarel in tudi pošel je že davno, obenem pa zapolnili vrzel za vsa druga področja. Seveda pa vodnikov ne smemo pričakovati kar takoj, že prihodnjo spomlad, marsikaj bo potrebno še raziskati in opraviti. Predvsem – ponavljalci bi morali za vsak vzpon narediti skico smeri (s simboli UIAA) in preveriti znane opise ter valorizirati oceno glede na lestvico mednarodne alpske unije. Nekateri odseki pa so se celo na svojo pobudo lotili obdelave posameznih skupin in njihovi člani so že zbrali precej gradiva. Pomembno bi bilo tudi izmeriti višine sten. In prav na tem področju je bil letos storjen lep korak naprej. Fotogrametrična meritev Triglavske Stene bo namreč dala natančne podatke, ki jih bo mogoče primerjati z meritvami opravljenimi z višinomeri, analiza primerjave pa bo koristen napotek za načrtovanje dela v prihodnje. Nekaj meritev, ki jih je z višinomerom opravil Bojan Pollak: Smer Herlec – Hočevar meri od vstopa do vrha stene 560 m. Steber Šit 540 m, Zajeda pa do spoja z Jesih – Potočnikovo 350 m. Hornove smeri v Jalovcu je do izstopa nad Oknom 370 m (vstop je na ca. 2000, izstop pa na približno 2370 m, Kegljišče ima nadmorsko višino približno 2220 m), Raza Jalovca pa je nekako 200 m. Seveda pa moramo vedeti, da so tudi te številke »točne« le v okviru možnosti. Sicer zelo dober višinomer Thomev ima namreč že sam po sebi odstopanje 10 m navzgor ali navzdol. Potrebno bo več merjenj in ne bi bilo slabo imeti še korekturni inštrument.
Spravili so se na celjski bivak
Konec preteklega tedna so celjski alpinisti imeli udarniško delo. Razen že običajne priprave drv za zimsko sobo na Okrešlju so imeli še dokaj neprijetno nalogo – popraviti so morali bivak pod Ojstrico. Nekdo se je spravil na streho in jo tako poškodoval, da je zamakala in so jo morali spajkati. Hudo poškodovana so bila tudi vrata, čeprav so debela kar 10 cm! Še dobro, da imajo v svojih vrstah obrtnike, toda kaj bo, če se bo to ponavljalo? Po uničevanju jeseniških bivakov sedaj še to.
Živahno v odsekih
AO Šmarna gora je imel 23. in 24. septembra skupno turo v Zahodne Julijske Alpe. 16 članov in pripravnikov je v Višu, Gamsovi materi in Innominati opravilo 21 vzponov. V četrtek, 12. t. m. ob 19. uri pa se bo pričela letošnja alpinistična šola. Predavanja in sestanki bodo v društvenih prostorih v Vikrčah l (nasproti gostilne Kovač).
AO Kamnik: 24. septembra sta Marjan Kregar in Bojan Pollak (6 ur in pol) ponovila smer Šimenc – Škarja v Dolgem hrbtu ter Direktno smer v Štruci. Ugotovila sta, da manjkajo trije svedrovci (v strehi). Dan za tem so Janez Benkovič, Cene Berčič in Dušan Podbevšek (6 ur in pol) še enkrat ponovili smer Šimenc – Škarja v Dolgem hrbtu.
AO Impol – Slovenska Bistrica: Janez Kovač je 26. septembra sam (2 uri) preplezal Nedeljsko smer v Planjavi.
AO Radovljica: Zvone Andrejčič je 10. septembra sam ponovil Kaminsko z varianto v Celovški špici.
Sarajevo: 4. septembra sta Kovačevič in Maltarič v 3 urah opravila 1. ponovitev Centralne smeri v Velikem Treskaču (Treskavica), čeprav je bila le-te preplezana že lete 1966. 16. in 17. septembra je devet alpinistov markiralo dostop do S stene Botina, najvišjega vrha Veleža, pri tem pa so napeli jeklene pletenice po smeri Budja – Kurtovič – Šišič in s tem uredili varno pot za sestop s tega plezalsko sila zanimivega vrha. 23. septembra pa sta Čolakovič ta Mulaosmanovič (9 ur in pol) ponovila smer Dragman – Brezovački v Velikem Kuku.
Zagreb: 17. septembra sta Alikafič ta Ognjančevič (oba Velebit) ponovila smer »Železničarska 20«, tako da ima Ognjančevič (Džuzepe, kot ga vsi kličejo) sedaj ponovljene vse smeri v Kleku. 22. septembra ste ponovila še Aschenbrennerjevo smer v Travniku. Dan za njima ste Medenica (Matica) in Mesaric (Železničar) plezala Raz Jalovca, Božič (Ogulin) in Vranjičanin (Matica) pa Tschadov steber v Travniku.
Seminar za vzgojitelje
Komisija za alpinizem PZS pripravlja prihodnji mesec v Kamniški Bistrici izpopolnjevalni seminar za inštruktorje alpinizma in GV. Namenjen bo osvežitvi znanja, pa tudi posredovanju novitet in dogovoru o sodelovanju, vodenju alpinističnih šol itd. Komisija pa še posebej vabi vse, ki bi bili pripravljeni sodelovati s prispevki, da to čim prej sporoče.
Novi smeri
Janez Kovač in Marjan Srenšek (oba AO Impol) sta 18. septembra, torej dan po sneženju, preplezala novo – Bistriško smer (IV+, A 1/III-IV) desno od JV stebra Lučke Brane, kjer je bila doslej po razpoložljivih podatkih le smer Kodre – Kuštrin. Nova smer vodi v loku proti levi od vpadnice vrha, dalje pa gre pod prvi strmi del, prek njega (plati) in po gredini desno ter poševno levo navzgor. V smeri je ostal le klin na najtežjem mestu. V soboto, 30. septembra, pa sta Franček Knez in Bojan Šrot (oba AO Celje) v 7 urah kljub dežju in med sestopom celo sneženju preplezala novo – Smer zahajajočega sonca v Križevniku (IV+, A 1). Pred padavinami ste bila varna le v spodnjem, previsnem pasu.
Dvakrat Makalu
Dobili smo prve primerke knjige Makalu, ki ste jo pripravila Ivan Galfy in Milan Krišak, izdala pa založba šport iz Bratislave (naklada 25.00 izvodov, cena 75 Kčs), v sredo med 20. in 22. uro pa bomo na TV lahko gledali še njihov film. Knjiga, ki jo lahko mimo ocenimo z odlično, je sodobno opremljena, zasnovana reportažno s številnimi fotografijami, tudi barvnimi, privlačna je že na prvi pogled. Skratka nekaj podobnega smo pričakovali o »našem« Makaluju, saj vzpon naših za češkoslovaškim iz leta 1976 nikakor ne zaostaja, in kakršno si želimo vsaj o vzponu na Everest. Da ne bomo ostali praznih rok, kot na 7. mednarodnem festivalu športnih in turističnih filmov, ki 11. t. m. pričenja v Kranju. Čeprav bo festival še v znamenju 200-letnice prvega pristopa na Triglav, naših športnih ali celo planinskih filmov ne bomo videli, le turističnega o Vojvodini.
