Lhotse je naslednji cilj naših
LJUBLJANA – Mogočna južna stena Lhotseja (8501 m), eden največjih plezalskih problemov v Himalaji, bo naslednji veliki cilj naših alpinistov. Že spomladi prihodnje leto bo za poldrugi mesec odšla v Nepal manjša izvidniška skupina, ki naj bi proučila vse potrebno: možnosti transporta, mesto baznega, tabora, smer, ki bi bila najvarnejša ter se dogovorila tudi vse potrebno za odpravo, ki naj bi šla na pot spomladi 1981. Odprava bo bržkone 16 – članska in bo trajala nekako tri mesece. Ker pa bo dokončno izbrana po ustaljeni metodi selekcije, se morajo vsi, ki žele, da bi se je udeležili in se za to čutijo tudi dovolj sposobni, prijaviti do 15. oktobra letos. Tudi za zdravnika v bazi in kuharja. V prijavi mora biti poleg osnovnih osebnih podatkov naveden alpinističen staž in področje dela, na katerem bi bil kandidat pripravljen delati. Naslov: Planinska zveza Slovenije KOTG – Lhotse 81, Dvoržakova 9, 61000 Ljubljana.
Informacije na 982
Za planince so na moč koristna redna opozorila pred snežnimi plazovi v zimski sezoni, pa tudi vremenske napovedi za planince v radiu pridejo prav. Manj pa je znano, da je Meteorološki zavod Slovenije že pred časom uvedel posredovanje tovrstnih informacij tudi po telefonu. Potrebno je le zavrteti številko 982 in posebna naprava reproducira vremensko poročilo, kakršno ljubljanski radio oddaja ob 8. uri zjutraj.
V zahodnem delu Stene
Peter Poljanec in Danilo Sedej sta 2. t. m. preplezala novo smer v zahodnem delu S stene Triglava. Vstopila sta v vpadnici velike grape med Direktno na Bohinjskosmer in Gandijevo ter plezala po kaminih v levem boku stebra. Vstop sta ocenila V, smer pa s IV+. (V tem delu stene so pred leti plezali tudi alpinisti iz Taškenta, (vendarle smeri nismo uspeli rekonstruirati). 9. t. m. sta Milan Černilogar in Zlatko Gantar ponovila Aschenbrennerjevo smer v Travniku, Poljanec in Slavko Svetličič pa istega dne Varianto v isti steni, šest dni kasneje pa še Mansardo v Planji (vsi so člani AO Idrija).
Devet smeri v enem dnevu
Franček Knez (AO Celje) je v petek 21. t. m. dopoldan sam ponovil kar devet smeri v Mali Raduhi: Plošče (IV), Levo in Desno od Plošč (VI), Kovačevo (VI), smer DD (VI) in ZZ (IV), Zagorčevo (V) in Gretkino zajedo (IV), sestopil pa je po Originalni(III-IV). Smeri so visoke med 80 in 150 m.
Sam v Špiku
Marko Šurc (AO Bohinj) je 18. t. m. sam ponovil varianto Skalaške(nadaljevanje Krušičeve) smeri v Špiku. Vzpon je ocenil z V težavnostno stopnjo, za varianto (300 m) pa je potreboval eno uro, za celotno smer pa še enkrat toliko.
Vzponi Novogoričanov
Jože Brezavšček je 7. t. m. sam ponovil Zahodni steber Batognice. Dva dni za tem je z Vladom Skubinom preplezal Sfingin obraz v Steni, 16. t. m. pa je z Marijo Skok preplezal novo smer v Z steni Mangarta. In še novica z zamudo: Ivan Drejc in Brezavšček sta 22. julija letos preplezala Centralni steberv Planji. Torej je bil vzpon Frantarja in Sabolekove, ki sta ga opravila 26. avgusta, le prva mešana ponovitev (o njem in prvi ponovitvi smo poročali 17. t. m.).
Tržičani v stenah
Filip Bence je v nedeljo 16. t. m. sam ponovil najprej Žleb v Zadnji Mojstrovki, nato pa še Smer Debelakove v Veliki Mojstrovki. Le tri dni kasneje se je Iztoku Tomazinu posrečilo samemu preplezati Čopov steber (verjetno 5. solo ponovitev), dan kasneje pa sta z Željkom Perkom ponovila Zajedo spominov v Stenarju. Perko je sam ponovil Smer nad Slatnicami v Zadnji Mojstrovki, skupaj s sovjetskimi alpinisti pa Hornovo v Jalovcu. Slavko Frantar in Jože Rozman sta 2. t. m. ponovila Mansardo. Frantar z Maričko Sabolek (Akademski AO) pa: 15. t. m. Gollijevo v Vevnici (verjetno prva ponovitev), tri dni kasneje Kočevarjevo in Kaminsko v Stenarju, naslednji dan pa Ancljev steber.
Ponovitve v Zahodnih Julijcih
O letošnjem republiškem alpinističnem taboru v Zahodnih Julijskih Alpah smo že poročali, toda brez podrobnosti, zato dodajamo vsaj nekaj pomembnejših ponovitev. Smer Peters – Deye v Stolpu Gamsove matere (V+, Al/V, 500 m) so ponovile kar štiri naveze (Kolar – Vošank – Žumer, Brvar – Javorski, Peter in Pavel Podgornik ter Klobčič – Košir). Drugo našo ponovitev je doživela (5. t. m.) Slovenska smer v Višu, ki sta jo plezala Lenassi in Žumer. Smer Comici – Fabjan po kaminih v Divji kozi sta ponovil dve mešani navezi Vugova in Žumer ter Sabolekova – Frantar in brata Podgornik. Sedemkrat so ponovili tudi smer Krobath – Metzger v Trbiški Krniški špici.
AO sporočajo
Lidija Honzak in Janez Marinčič (oba Matica) sta 7. t. m. ponovila Herletovo smer v Ojstrici 16. t. m. pa Jubilejno v Dolgem hrbtu.
Jože Tučič in Franci Topolovec sta 16. t. m. ponovila Skalaško smer s Čopovim stebrom. Teden dni pred tem so Brane in Drago Kavnik ter Andreja in Jože Flašker ponovili Vzhodni steber v Škrlatici (vsi AO TAM).
Stane Peternel in Franc Šolar sta 8. t. m. ponovila Tržaško v Steni. Peternel s Mileno Triler 13. t. m. Dibonovo v Špiku, Balon in Vidic pa sta 20. t. m. plezala Zajedo v Nad Šitom (vsi AO Šmarna gora).
AŠ pod Turncem
Alpinistični odsek PD Šmarna gora je v četrtek pričel z letošnjo alpinistično šolo. Predavanja bodo vsak četrtek ob 20. uri v društvenih prostorih v Vikrčah (nasproti gostilne Kovač), praktične vaje pa isti dan ob 16. uri na Turncu. Šolo vodi Tone Planinšek.
Vabilo na Poljsko
Poljska alpinistična zveza vabi na mednarodno tekmovanje v športnem plezanju (skalolazenju), ki bo od 26. do 28. oktobra letos v plezalnem vrtcu blizu Krakova. Vabilo velja za navezo in vodjo, ki pa si morajo potne stroške plačati sami, medtem ko bodo na Poljskem gostje prirediteljev.
Nova smer v Vršičih
Boris Simončič in Bojan Šprogar, oba člana Zasavskega AO sta 1. t. m. preplezala novo smer v Vršičih. Prvenstveni vzpon, ki sta ga opravila v območju kamina ob smeri Stara granata, sta ocenila s V+/IV-V, plezala pa sta 4 ure.
Novice iz BiH
Junija meseca sta Maltarič in Vatrenjak opravila (verjetno) prvo ponovitev Kamina v Izgorjeli Grudi (Prenj), ki je ocenjen s V, 600 m plezala sta 5 ur. Julija so bili nekateri v Zahodnih Alpah, kjer so Abazo, Grabus, Kovačevič, Mulalič in Pandžič preplezali Tour Ronde in se povzpel na Mt. Blanc, Kovačevič in Pandžič pa sta ponovila tudi Gervassuttijev ozebnik. Abazo, Kovačevič in Rakič so opravili še 2. ponovitev Bosanske smeri iz Izgorjeli grudi. Muhamed in Mukrin Šišič 2. ponovitev Stebra v Izgorjeli grudi, Čermak, Pandžič in Šišič pa še 3. ponovitev Bosanske smeri v Izgorjeli grudi.
Gorske poti so trdna vez prijateljstva
Mednarodno srečanje pionirjev – planincev v Italiji – Ture so pokazale, da je program planinske vzgoje pri nas uspešen
LJUBLJANA – Mladinska komisije planinske zveze Italije – CAI je v skladu s programom MK mednarodne alpske unije – UIAA pripravila v Piano del Resinelli, v bližini jezera Lecco, mednarodno srečanje pionirjev – planincev. Med njimi so bili tudi trije pionirji – planinci, zastopniki PZS, in sicer po en najboljši član PD Nova Gorica, Iliriska Bistrica in Postojna.
Udeleženci so bili nastanjeni v planinski postojanki Porta (1300 m), ki je bila izhodiščna točka za vse ture in izlete. Program je bil obsežen in je terjal od vseh predvsem dobro telesno pripravljenost. Poudarek je bil na spoznavanju gorskega sveta. Ture in izleti so bili v gorski skupini Grigna, ki obroblja severni del lombardske nižine.
Opravili so pet planinskih tur, ki so se po težavnosti razlikovale med seboj. Vzpon na Grigno Meridionale je bilo prvo srečanje z gorskim svetom na tem področju. Pri vzponu na Zuccone Campeli je vse navdušil predvsem čudovit razgled proti severu, kjer so v večni sneg in led odeti vrhoi Monte Rosa, Jungfrau, M. Disgrazia in Piz Bernina. Grigna Settentrionale (2410 m) je najvišji vrh v skupini Grigna. Presenečenje za mlade udeležence je bilo predvsem srečanje z znanim italijanskim alpinistom Ricardom Cassinom, ki jih je spremljal na tej turi. Zadnja tura je bila na Resegone. Zanimiva je bila tudi ekskurzija v naravni park na M. Coltignione – Belvedere, kjer so se udeleženci spoznali z ekološkimi značilnostmi tega področja.
Treba pa je reči, da vloga gostitelja ni bila lahka, kajti izkazalo se je, da so mladi udeleženci srečanja deležni v svojih društvih različne planinske vzgoje. Gre namreč za oblike in metode dela za izvajanje vzgojnega programa na planinskem področju. To se je pokazalo na turah, kjer odnos nekaterih do narave ni bil najboljši. Jugoslovani so s svojim ravnanjem dokazali, da je program planinske vzgoje pri nas zelo dober.
Skratka, udeleženci so med enotedenskim bivanjem v Italiji dobili nove izkušnje in prišli do novih spoznanj. Gorske poti v Grigni so postale vez prijateljstva med mladimi planinci iz Avstrije, Grčije, Italije, ZRN in Jugoslavije.
ANDA GROŠELJ
Pohod iz Vrat v Martuljk
Po sledeh prve čete I. bataljona jeseniško – bohinjskega odreda
LJUBLJANA – Partizani, ki so oktobra 1944 taborili v Krmi, so dobili ukaz, naj se premaknejo proti Kranjski gori. Odšli so v dolino Vrat, še pred Aljaževim domom pa zavili desno vkreber in si nočišče uredili pri bivaku II. Naslednjega dne pa so po težavni poti prek grebena visokega več kot 2550 m nadaljevali pot za Ak in v Dolino, koder so se potem zadrževali mesec dni in izvedli več diverzantskih akcij.
V spomin na to izredno dejanje je komisija za alpinizem PZS že lani organizirala spominski pohod. Letos, ob 35 – letnici, v sodelovanju s PD občine Jesenice in njih AO ter domicilnim odborom Jeseniško – bohinjskega odreda je ta akcija še mnogo širša. 12. oktobra, prav na dan obletnice, bo zbor v Aljaževam domu. V soboto zjutraj ob 4. uri pa bo kolona krenila prek Poldovega rovta k bivaku II (2140 m). Tu se bodo udeleženci razdelili. Tisti, ki bodo primerno opremljeni (čelade, dereze, cepin, pomožna vrvica in 1-2 vponki) bodo odšli pod Oltar in za Ak, drugi pa se bodo vrnili v Vrata. Popoldan ob 17. uri pa se bodo vsi sestali v Martuljku.
F.S.
Letos rekordno število odprav
Samo v nepalski Himalaji je v pomonsunskem obdobju znanih kar 32 ciljev devetindvajsetih odprav – Vodijo jih tudi alpinistke – Bo v Himalaji kmalu še tretja sezona?
LJUBLJANA – V Himalaji je v letošnjem pomonsunskem obdobju značilno zlasti dvoje: veliko število zlasti manjših odprav in – ne prevladujejo več Japonci! Med voditelji odprav je tudi alpinistka, znova pa so prišle v Himalajo države (npr. Norveška, Argentina), ki so bile doslej redkeje zastopane.
Precej odprav se je nad baznim taborom odreklo pomoči Šerp in večina načrtuje uporabo kisika le za prvo pomoč. Tile so cilji in smeri posameznih odprav:
Everest, 8848 m čez Južno sedlo nemška, dr. G. Schatz
Everest, 8848 m steber J angleška, D. Scot
Nuptse, 7879 m S stena angleška, D. Scot
Lhotse, 8501 m normalna smer poljska, dr. A. Bilczewski
Makalu, 8481 m Z greben nemška, G. Lenser
Makalu II, 7640 m JV smer nemška, G. Lenser
Dhaulagiri I, 8167 m V stena poljska, G. Malaczinski
Dhaulagiri II, 7751 m prečenje japonska, M. Takahashi
Dhaulagiri III, 7715 m
Dhaulagiri V, 7618 m
Manaslu, 8156 m SV stena argentinska, G. Vieiro
Anapurna I, 8091 m S stena ameriška, R. A. Wilson
Anapurna II, 7937 m J greben britanska, P. A. Moores
Anapurna III, 7555 m JV greben R. Rowland
Anapurna IV, 7525 m S stena španska, F. U. Camara
Himalčuli, 7895 m V greben ameriška, S. Horner
Mt. Fang, 7647 m JV greben italijanska, Bergamaschi
Gangapurna, 7454 m S stena italijanska, E. Mosca
Putha Hinunčuli, 7246m J greben nemška, 1. skupina S. Hufauer, 2. P. Scubert
Manaslu-severni, 7154 m V stena češka, V. Krupicka
Ganeš Himal II, 7150 m V stena nepalsko – japonska, T. Omori
Gaurišankar, 7150 m JJZ greben nepalsko – britanska, D. Gray
Nilgiri – sever, 7061 m JV stena japonska, K. Ishikawa
Kangaru, 6981 m JZ stena nemški trekking
Numbur, 6954 m Z greben norveška, A. Naess
Nilgir-centralni, 6940 m Z raz japonska, T. Nishimura
Tukuče, 6920 m SZ stena francoska, R. Collet
Ama Dablam, 6856 m JV greben avstrijska, W. Nairz
Ama Dablam, 6856 m S greben francoska, J. Coudrey
Ama Dablam, 6856 m Z stena novozelandsko, P. E. Hillary
Kanjiroba, 6882 m SZ stena japonska, S. Matsunaga
Kangtega, 6809 m SZ greben britanska, Ch. Bonington
Če natančneje pregledamo seznam, vidimo še eno značilnost. Nepalci so dali dovoljenje za Everest kar dvema ločenima odpravama, za Ama Dablam pa celo trem. Pravilo, da ima pravico poskušati v eni sezoni le ena odprava, se torej resnično krha, saj je tudi za spomlad napovedanih nekaj takih primerov. Pomeni to, da bodo izsilili tudi tretjo sezono? Sedaj sta dve – spomladanska od 1. marca do 1. julija in jesenska od 1. septembra do 15. decembra. Posebno Poljaki se potegujejo še za zimsko, od 15. decembra do konca februarja.
FRANCI SAVENC