Odprava AO Matica načrtuje novo smer na Gangapurno
Devetčlanska odprava, ki jo vodi Stane Belak-Šrauf, bo odpotovala v Nepal jutri – V domovino se bodo vrnili čez dva meseca
Člani AO Ljubljana – Matica so že nekaj časa razmišljali o samostojni himalajski odpravi, lani spomladi so jo prijavili, pred nekaj meseci pa so dobili dovoljenje nepalske vlade za SZ greben Gangapurne (7454 m) in njeno severno oz. SZ steno. Jutri ob 9. uri jih bo avtobus odpeljal izpred društvenih prostorov na Trdinovi v Zagreb, odkoder bodo poleteli v Pariz, potem v New Delhi in Katmandu, po ureditvi formalnosti pa bodo pot z avtobusom nadaljevali v Dumre in potem peš po dolini Marsiandija. Če bo šlo vse tako kot računajo, bodo v bazi pod Gangapurno okoli 28. t.m.
SEVERNA STENA GANGAPURNE – Smeri, ki sta v načrtu odprave AO Ljubljana-Matica: (Foto: arhiv F. S.)
Gangapurna spada med osemtisočake, pa tudi ne med tiste gore, ki jih pozna že vsak alpinistični naraščajnik. Poznavalce že nekaj časa močno zanima. Prvi so se na ta zanimiv vrh v skupini Anapurne povzpeli 6. maja 1965 Günter Hauser, Erich Reismüller, Ludvig Greissl, Hermann Köllensperger in Šerpi Phu Dorje II ter Ang Temba. Tri dni kasneje jim je sledila še peterica članov iste odprave. Njihova smer vodi na goro po JV pobočju.
Spomladi 1971 so po severnem grebenu (iz Mananga) poskusili Japonci, pa niso imeli dovolj moči. Uspeli so šele jeseni, toda iz Modi Khole. 15. oktobra so prišli na vrh trije. To je bila ponovitev Nemške smeri, odprava pa je imela tudi hude žrtve, umrli so trije Japonci in pet šerp. Tudi tretji pristop je bil rezultat vzpona po JV pobočju, opravila pa ga je japonska odprava. Kanadska odprava je v južni steni imela osem taborov, na vrh pa sta 30. aprila 1981 prišla le James Blanch in John Lauchon. Jeseni so potem prišli še enkrat Japonci, v njihovem načrtu pa je bil spet severni (oz. SZ) greben, vendar se je končal z nesrečo dveh članov odprave.
Tudi odprava AO Matica je imela največ težav z denarjem, čeprav je njihov proračun še sedaj po vseh podražitvah dokaj skromen v primerjavi s podobnimi tujimi. Računajo namreč, da bodo potrošili okoli 2,5 milijona dinarjev. Težave z opremo so rešili v glavnem tako, da si jo je moral oskrbeti vsak sam. Nerešeno pa je ostalo predvsem vprašanje radijske zveze s svetom, ker so v Nepalu sedaj zelo stroge zahteve, pri nas pa primernih aparatur še ne izdelujemo.
Osnova finansiranja je bil koledar »Himalaja 83«, ki so ga člani AO uspešno prodajali. Brez sponzorjev seveda tudi pri njih ni šlo, podprle so jih predvsem delovne organizacije iz Slovenije in Srbije, pokroviteljstvo pa je prevzel SOZD Uniles. Nekaj je primaknilo še matično PD in kot je že v navadi zadnji čas, so člani odprave opravljali tudi zahtevna (in zato bolje plačana) fizična dela. V prodaji imajo tudi že koledar »Slovenske gore 1984«.
Devet članov
Vodja odprave je Stane Belak – Šrauf, ki ima daleč največ himalajskih izkušenj in čeprav star že 43 let, je vseskozi v odlični kondiciji. Makalu in Everest ter J stena Daulagirija, tudi osemtisočaka, so le tri izmed njegovih pomembnejših tur. Njegov namestnik je 29-letni Božidar Alič, ki ga pa vsi poznajo le kot Dareta. Je strojni tehnik v Litostroju, med alpiniste je zašel pred osmimi leti, med njegovimi pomembnejšimi turami pa velja omeniti 1. ZP Dibonove v Široki peči. Boris Kofol, diplomirani ekonomist, je kot nalašč za intendanta. V desetih letih alpinističnega staža je opravil več kot 200 tur, ima republiški razred, zaposlen pa je v HP Univit. Marjan Brišar (30) je zaposlen pri Slovenijalesu, s 15 leti alpinističnega staža, blizu 300 turami, odpravama v Ande in Hindukuš in podobnimi karakteristikami spada med izkušenejše v AO Ljubljana-Matica. Marjan Kregar (27) je načelnik AO Kamnik, po poklicu pa orodjar v Titanu. V desetih letih, odkar se ukvarja z alpinizmom, je opravil 430 tur, bil je na odpravi »Nošak 76« in »Lotse 81«, leta z zmajem itd. Pavle Kozjek je najmlajši (rojen leta 1959), še študent in čeprav pleza šele štiri leta (250 tur), ga zaradi ekstremnih tur v lanskem in letošnjem letu že uvrščamo v vrh slovenskega alpinizma. Vid Mesarič, podpredsednik Akademskega PD in predavatelj na Fakulteti za telesno kulturo, pa je naj starejši udeleženec odprave (rojen 1933). Čeprav se je z alpinizmom pričel ukvarjati že v 50 letih, še vedno opravi tudi kak zahtevnejši vzpon. Emil Tratnik (32), načelnik AO Idrija, je tretji in zadnji »gost« odprave. V 12 letih je opravil nekaj več kot 270 tur, ima zvezni razred, bil je v Pamirju in J steni Daulagirija, zaposlen pa je kot prodajni referent v TIO. Z odpravo v Nepal potuje še Marjan Novak, ki je organizator spremljajočih dejavnosti in edini ne bo sodeloval v njenem alpinističnem delu.
Osnovni namen odprave je preplezati novo smer v območju SZ grebena Gangapurne (7454 m), in sicer iz Mananga. Računajo, da bo vzpon v več ali manj klasičnem ekspedicijskem slogu in da bodo postavili tri višinske tabore. V ugodnih razmerah imajo še rezervni načrt – SZ steno na alpski način. Po načrtih bodo doma čez dva meseca.
Obiskovalcem bolivijskih gora
Zanimanje za bolivijske gore, predvsem pa Cordillero Real je spet v porastu. Predvsem med našimi alpinisti, za kar gre iskali vzrok seveda v res lepih letošnjih dosežkih.
Ob tempa ne gre prezreti nekaterih dejstev. Čeprav je Južna Amerika znana po neurejenosti na področju kartografije, je za zemljevide vendarle nekaj virov in povsem uporabni so! Tako za ugotavljanje višin vrhov (da ne bi nasedli raznim »rekordnim« merjenjem ali le ocenam), kot tudi za iskanje prehodov pod stene. Na vojaškem geografskem inštitutu se dobijo odlične karte ( 1: 50.000) za južnejša področja, pa tudi vso provinco La Paz (1:250.000 in 1:500.000). Na voljo so tudi fotografski posnetki vse Cordillere Real. Za področje Huayana Potosi in Tiqumani so zelo dobre severnoameriške specialke 1:50.000 (1979). In pomembno je vedeti, da za južni del C. Real obstoja celo vodnik v angleškem jeziku. Nekaj podatkov je v ameriški knjigi Guide to the wordls mountains (avtor Michael R. Kelsey) itd. In vse to dobite v prosti prodaji, le nekoliko potruditi se je treba.
AŠ na Jesenicah
Člani AO Jesenice sporočajo, da bodo za vse, ki se bodo oglasili na njihovih rednih sestankih (vsak četrtek med 19. in 20. uro v stavbi TVD Partizan, Cesta železarjev 1), priredili alpinistično šolo. Pričela se bo že 22. t. m. in bo pripravljena na klasičen način; nekatera predavanja bodo spremljana s predvajanjem diapozitivov, druga tudi s praktičnimi vajami, večina jih bo pa sploh na turah.
Izpiti pod Turncem
Na Turncu pod šmarnogorsko Grmado bodo 8. oktobra izpiti za alpinistične inštruktorje – tudi popravni, oz. praktični za tiste, ki so spomladi opravili le teoretični del. Tisti, ki se žele udeležiti izpitov, naj se z dopisnico prijavijo do 30. t. m. (na naslov PZS, za izpite AI). Le tako bo mogoče izpite primerno organizirati. Tisti, ki bodo opravljali celoten izpit, morajo s seboj poleg obvezne tehnične opreme prinesti še pisalo, trdnejšo podlogo za pisanje, nekaj listov čistega papirja in dežnik ali kaj podobnega, če bo deževalo. Izpiti se bodo začeli ob 9. uri in bodo v vsakem vremenu.
Izdali bodo osnovni priročnik
V kratkem bo prišel iz tiskarne priročnik »Osnovna planinska šola«, ki ga je pripravil Tomislav Batinič. To bo prva tovrstna izdaja v BiH in bo prav gotovo imela odločilen vpliv na planinsko vzgojo v tej republiki. 22. t. m. pa se bo začela v Sarajevu tudi letošnja alpinistična šola, ki bo trajala pet vikendov, vaje pa bodo večinoma na Romaniji. Letos so za to akcijo prvič dobili tudi družbeno pomoč.
V Veliki Goličiči
Boris Kofol (AO Matica) in Milan Vošank (AO Postojna) sta 28. avgusta hotela ponoviti Načelniško smer v Veliki Goličiči. Po krušljivem spodnjem delu pa sta prekmalu zavila v levo. Sklepata, da sta preplezala novo varianto (V+/V, AO, 10 R), le klin z obročkom, ki sta ga našla v steni, ju nekoliko moti. V tej steni je znanih že nekaj smeri in variant, čeprav nima pogostih obiskov.
Okrogla miza
Na seji KA PZS, ki je bila zadnji torek, so se domenili za oblikovanje gradiv za »okroglo mizo« o alpinizmu in (naših) alpinistih, ki naj bi bila čim prej, saj so pobude že stare. Nekaj problematike pa vse bolj kliče po primernejšem reševanju, nadaljuje pa se tudi razprava o kategorizaciji.
Tokrat vse sam
Franček Knez (AO Impol) je med tridnevnim obiskom Julijskih Alp opravil kar sedem prvenstvenih vzponov 6. t. m. je v Sp. Rokavu preplezal Orgije (III) med Prevčevo in Desno smerjo, po kateri je potem sestopil. Nadaljeval je v SZ steni Škrlatice. Čeprav je stena zahtevna in visoka (500-600 m), je imel še toliko časa, da je preplezal dve novi smeri. Belo lilijo (IV), po levem boku levega stebra – sestopil je po Kugyjevi – in Katedralo (IV+, težje od Skalaškega stebra) med smerema Brede in Janje ter Belak-Sazonov. Sestopil je po grapi med Škrlatico in Rakovo špico. Torej šest smeri v enem dnevu. Dan kasneje je plezal v Dovškem Gamsovcu. Ko je vstopil nekoliko desno od začetka Jugozahodne smeri, je v ploščah našel kline. Sedaj sprašuje, katero smer je ponovil? Sestopil je po smeri Vrnitev.
V četrtek pa je plezal v Kriški steni prvenstveno Mimo strehe (III+), nova pa je tudi smer (Srednji steber, III), po kateri je sestopil. Tudi v steni Vrh žlebičev sta sedaj dve novi smeri – Centralno (IV) je preplezal v vzponu, Grapo (III) pa v sestopu.
Potem je Knez odšel še na »domači« Okrešelj. 10. t. m. je sam prosto ponovil Direktno v Štajerski Rinki in pa enak način v sestopu preplezal še Igličevo ter v vzponu Zajedo v Turski gori (celo z izstopno varianto). Končal je s sestopom po Szalay-Gerinovem grebenu.
Tečaj GRS na Zelenici
Komisija za gorsko reševalno službo PZS bo od 23. do 25. t. m. na Zelenici pripravila republiški tečaj za pripravnike GRS in inštruktorske pripravnike. Udeleženci bodo morali s seboj prinesti popolno alpinistično opremo, prijaviti pa se morajo komisiji za GRS – Planinska zveza Slovenije, Ljubljana – Dvoržakova 9.
Ponavlja tudi svoje smeri
Stane Belak (AO Matica) je v avgustu opravil dve prvi ponovitvi svojih smeri (Ang Phujeve in Miliarde) s Hansom Steinbachom (ZRN) pa sta plezala tudi na začetku tega meseca. Najprej sta ponovila Ceklinovo v Vršacu, potem Zgornjo polico v Zadnjem Prisojniku (Belaku je izpod nog odletela kakih deset metrov visoka luska), 6. t. m. pa sta opravila še 4. P Desne v Rakovi špici, ki jo je Belak plezal že v prvenstvenem vzponu.
2. JSP Walkerjevega stebra
Tudi o drugi jugoslovanski solo ponovitvi Cassinove v Walkerjevem stebru lahko poročamo šele z zamudo, ker so stiki s sarajevskimi alpinisti tokrat nekoliko odpovedali. Černak in Ilič sta ponovila Rebuffajevo smer v J steni Aig. du Midi, iz Walkerjevega stebra in Druja pa sta se morala zaradi vremenskega obrata vrniti. Njihov načelnik Željko Rudan pa je 6. avgusta sam vstopil v Klasično (Cassinovo) smer v Walkerjevem stebru in jo z dvema bivakoma tudi ponovil. Prvi dan je preplezal 450 m, potem pa mu je poslabšanje vremena zmočilo obleko in opremo, tako da je povsem omrzel tretjega dne šele ob 23. uri izplezal. Proti koči ni mogel kreniti, bivakirati še enkrat pa se ni upal, zato je s turo kar nadaljeval proti sedlu Giraldelles. Dosegel ga je okoli 4. ure zjutraj, potem pa je kar nadaljeval pot in ob 18. uri je bil v Chamonixu. Ves čas z 20 kilogramskim nahrbtnikom.
Iz BiH poročajo tudi o novi smeri v Meziča stijeni. Preplezali so jo Ilič, Rudan in Vetrenjak (z bivakom) in ocenili 7 A2/V, 700 m, prvi trije raztežaji pa so skupni s hrvaško klasično smerjo. Menda je edina smer v republiki, v kateri je najti planike in prva bosansko-hercegovska v tej zahtevni steni.
Ob 70-letnici Ernesta Tomšiča
Tretja letošnja številka Planinarskega lista, ki ga že 14. leto izdaja PD Kamenjak z Reke je v znamenju dveh dogodkov: 70-letnice znanega planinskega zanesenjaka Ernesta Tomšiča in IV. pohoda na Titov vrh.
Zanimive pa so tudi novice. Ker je moralo tudi uredništvo tega lista uvesti naročnino (do nedavna so zadostovali prostovoljni prispevki), ki je za štiri letošnje številke 150 din, imajo »šele« 862 naročnikov. Povedati pa je potrebno, da je to vendarle le društveno glasilo (2.183 članov), čeprav s številnimi pristaši skoraj po vsej Jugoslaviji.
APD v novih prostorih
Akademsko planinsko društvo se danes seli v nove prostore, petič odkar je bilo ustanovljeno (kot PD Univerza). Uradne ure bodo imeli kot doslej ob četrtkih med 19. in 20. uro, poslovali pa bodo poslej na Kersnikovi 4, v III. nadstropju, soba 301. Društvena soba bo sicer precej manjša, zato pa bodo tudi stroški za najemnino občutno nižji. Predavanja alpinistične šole, ki je osrednja akcija društva, se bo lahko zato začela šele, ko bodo urejeni tudi drugi prostori v tej stavbi.
Ledeniško izpopolnjevanje MTV
Tradicija se je končno izneverila in mladinski vodniki so letos med ledeniškim izpopolnjevanjem imeli lepo vreme. V Venedigerjevi skupini (Esseneer-Rostocker Hütte, 2208 m) so bili od 25. do 28. preteklega meseca in se povzpeli na Geiger (3360 m) ter zahodno Simonyspitze (3488 m). Med turama so vadili hojo z derezami in uporabo cepina, reševanje iz ledeniških razpok in sploh gibanje po ledenikih. Izpopolnjevanja se je udeležilo 43 MV iz 20 društev, tehnični vodja je bil Jure Senegačnik, za organizacijo pa je poskrbel Janez Pretnar.
Četverna PP Aschenbrennerjeve smeri
24. avgusta sta opravili (11.) prosto ponovitev Aschenbrennerjeve smeri kar dve navezi. Plezali so Borut Bergant in Iztok Tomazin ter Mirko Kranjc (AO Črnuče, ostali AO Tržič) in Ema Pančur. Štiri dni kasneje je Boris Benedičič (v navezi z Marjanom Kovačem, oba AO Črnuče) opravil 9. PP smeri JLA v Šitah.
Na kratko
Šaleški AO: Vid Preložnik je 10. t. m. z Mladenom Petjevičem ponovil Varianto Igličeve, štiri dni kasneje pa z Jernejem Stritihom (AO Železničar) Direktno v Špiku. V alpinistično šolo ŠAO, ki so jo začeli v četrtek, pa je že vpisanih 16 tečajnikov. Vodi jo Tone Vovk.
AO Škofja Loka: Franc Langerholc in Marija Oblak sta 28. preteklega meseca ponovila Neznano v Nad Šitom glavi, Langerholc sam pa potem še Kaminsko in 6. t. m. Steber jutranje zarje v Osapski steni (V, A2, 1. SP).
AO Tržič: Filip Bence je 10. t. m. sam preplezal smer Krušic-Dimitrov v Spodnjem Rokavu, v četrtek popoldan pa Črni graben, Tržiško in Matevžev steber v steni Storžiča.
Franci Savenc
Stari znanci se oglašajo
V septembrski številki Planinskega vestnika uvodni sestavki Danila Cedilnika – Več prispevkov o alpinističnem doživljanju gora
Lahko rečemo, da so bralce Planinskega vestnika na straneh septembrske številke pozdravili stari znanci. Deveta številka namreč prinaša predvsem prispevke že preizkušenih dopisnikov.
Redni bralci planinskega glasila že poznajo Emo Meško, Nado Kostanjevic, Stanka Sreša, Iztoka Tomazina in druge po prejšnjih prispevkih, zato vedo, da so njihovi spisi prijetno in kratkočasno branje.
Prav gotovo pa bodo največ pozornosti pritegnili trije uvodni sestavki Danila Cedilnika-Dena, ki ga bralci planinske literature že poznajo po odlični knjigi »Congma je hodil spredaj«. Den je spet napisal knjigo, ki bo v kratkem izšla pri mariborski založbi Obzorja v knjižni zbirki Domače in tuje gore, sestavki, ki so objavljeni v Vestniku pa so prav iz nove knjige. Prva zgodba govori o nevihtni noči v Dolomitih. Den je živo pričaral besnenje naravnih elementov ter strah in obup alpinistov, ki so se premočeni stiskali v mokrem plahutajočem šotoru, ko so vseokrog njih udarjale strele in so se potoki vode zlivali iz oblakov. Zelo plastično je opisal tudi razpoloženje treh mladih zagnanih planincev, ki so prezebajoč pred zaprtimi vrati planinske postojanke čakali jutra. Obe zgodbi sta pisani v prijetnem pripovednem slogu in bosta prav gotovo pritegnili bralce, tretja zgodba, z naslovom Obraz pa je pisana v tistem značilnem Denovem stilu, ki slika trenutna razpoloženja in navaja k razmišljanju.
Zanimivo branje prinaša tudi prispevek znanega tržiškega alpinista Iztoka Tomazina, ki je opisal, kako je leta 1977 sam v SV steni Vrtače preplezal zahtevno prvenstveno smer.
Tomazin govori o občutkih in razmišljanjih alpinista, ki se zavestno umakne v samoto nepokvarjene narave, kjer bije sam svoj boj s steno in s samim seboj. Prvič je stena plezalca zavrnila; rešilo ga je le srečno naključje, vendar se je čez nekaj dni vrnil. Hotel si je dokazati, da ni šlo le za enkratno noro srečo in da je sposoben preplezati previsno zajedo, ki je prvič ni zmogel.
O alpinističnem doživljanju gora govorijo še nekateri članki, omenimo le prispevek Marjana Manfrede o izgubi tovariša in zapis Stojana Goloba o zimskem plezanju v Grintovcu, bralce pa bodo prav gotovo spet pritegnili Pobranki izpod rete, ki jih je nanizal Janez Lončar. Zelo privlačen je tudi zapis Stanka Sreša o slikovitem samotnem pohodu iz Tamarja na Mojstrovko in zatem na Špik.
Nado Kostanjevic bralci Vestnika poznajo po številnih prijetnih zapisih o obiskih primorskih in drugih vrhov. Če ne bi vedeli, da zna tudi drugače – po planinsko uživati v gorah, bi bili bralci PV ob prebiranju njenega septembrskega zapisa ne zadovoljni z načinom nabiranja transverzalnih žigov, saj piše, kako so njeni prijatelji v glavnem s pomočjo avtomobila, prišli do številnih transverzalnih žigov v okolici Vipave. K sreči avto ni zmogel na vse vrhove, tako da so vožnje transverzalcev popestrili tudi peš izleti, na katerih je Nada spet pokazala, da ima dobro oko za opazovanje narave in drugih zanimivosti, po svoji znani navadi pa je svojo pripoved popestrila tudi s številnimi spomini, zanimivostmi in prigodami iz preteklosti.
Septembrski PV prinaša tudi vrsto drugih potopisnih člankov, ki govorijo o Kogu, Žabniškem Kuku, Babjem zobu, zanimiv pa je tudi prispevek znanega strokovnjaka za zdravljenje alkoholikov dr. Janeza Ruglja, ki govori o vlogi in pomenu planinstva pri zdravljenju alkoholikov.
Miro Štebe
