Srečno, september 1983
Ob tragični izgubi sina Borisa Simončiča, študenta, ki mu je snežni plaz z gore Les Courtes prekinil nadaljnjo življenjsko pot, smo prejeli z mnogih strani številne izraze sožalja. Vsem, ki so nam ob tej težki uri stali ob strani, poklonili mnogo lepega cvetja in Borisa pospremili na zadnji poti na pokopališču v Zagorju, naša srčna zahvala. Posebna zahvala velja Planinskemu društvu Trbovlje in njegovemu alpinističnemu odseku, Planinskemu društvu Zagorje ter ostalim planinskim društvom v Zasavju, obema govornikoma, Delavskemu pihalnemu orkestru Zagorje, Zagorskemu oktetu, prijateljem in znancem ter članom kolektivov in posameznikom iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika, ki so nam nudili pomoč in s tem omogočili prevoz ponesrečenega Borisa v domovino.
Žalujoči Miro Simončič in Nevenka Beja z družinama
