Himalajska pomlad postregla z vzponi v alpskem stilu
Angleži prvi splezali na Menlungtse – Marc Batard prečil Makalu – Trojka plezalcev 3. maja po severni strani na Kanč – Proslavili jubilej Everesta
V poplavi najrazličnejših odprav v Himalajo, bodisi z nepalske ali kitajske strani, je bilo letošnjo pomlad tudi precej maloštevilnih, ki so na hiter način v alpskem stilu opravili tudi z najvišjimi gorami sveta. Čeprav morda ne najtežji, pa bo gotovo ostal zapisan v zgodovini osvajanj Himalaje letošnji prvi vzpon na Menlungtse (7023 m).
Ta vrh na kitajski strani Himalaje je bil pravzaprav eden od najvišjih (in sicer najvišji) še neosvojenih vrhov v tem delu sveta. Angleški alpinisti pod vodstvom slavnega Chrisa Boningtona so poskušal že lansko leto, vendar se jim ni posrečilo. Bili pa so srečnejši letos, saj sta Andy Fanshave in Alan Hinkes v alpskem stilu preplezala zahodno steno, osvojila vrh in sestopila po isti smeri. Vse skupaj je trajalo pet dni. Okoli 2 km dolg greben proti vzhodu do vzhodnega vrha (7161 m) pa še vedno ostaja deviški.
Med najboljše vzpone spomladanske sezone pa vsekakor sodi napol solo vzpon Marca Batarda. Na vrh Makaluja (8463 m) je splezal po zahodnem grebenu (tu vodi Francoska smer) in sestopil po SZ grebenu. Na pol solo pravim zato, ker sta mu do samega vznožja stebra pomagala dva šerpa. Sam je potem pred odločilnim vzponom napel še 2 km vrvi. Na sestopu je imel delno pomoč tudi od nemške in italijanske odprave (imeli so markirano pot). Odločilni naskok je Batard začel 26. aprila, nemški bazni tabor pa je dosegel že 28. aprila za zajtrk. Vsekakor izreden vzpon, po katerem Batard načrtuje skupaj s šerpo Sungdarom vzpon in sestop na Everest v manj kot 24 urah.
Sungdare je bil na Everestu že petkrat.
Na isti gori, samo v zahodni steni, pa sta poskušala Erhard Loretan in Jean Troillet. Imela sta v načrtu zelo zanimiv in izzivalen načrt. Splezati divjo zahodno steno v alpskem stilu. Žal pa se vse skupaj niti še ni začelo, saj si je Troillet na dostopu pod steno zlomil gleženj. Morda bo več sreče prihodnjič s tem zares prvovrstnim ciljem v Himalaji.
Na Kangchenjungo (8586 m) so v alpskem slogu splezali Peter Habeler, Carlos Buhler in Martin Zabaleta. Začeli so z Messnerjevo varianto, prečkali v Angleško smer (vse to je na severni strani) in dosegli vrh 3. maja. Posebno dramatičen je bil sestop (zaradi poslabšanja vremena), vendar so zaradi dobre pripravljenosti premagali tudi to. Zanimivo je, da se je približno ob istem času na južni strani gore gnetlo kar 21 članov indijske civilne odprave, vendar so odnehali približno 200 metrov pod vrhom.
Italijanska ekipa Quota 8000 se je malce preimenovala, pa tudi sestava moštva, ki je imela načrt v nekaj letih opraviti z vsemi osemtisočaki, se je malce spremenila. Skupino zdaj vodi Benoit Chamoix, ki se je po nekaj vzponih, kjer so mu drugi gazili pot (K2, Nanga Parbat) sedaj raje odločil za bolj interesanten načrt. Skupaj z Nicoilasem Campredonom, Sorem Doroteijem in Josefom Rakoncajem je splezal južno steno Anapurne I (8091 m) po Angleški smeri iz leta 1970. Fantje so vrh dosegli 10. maja.
Tudi na Manasluju (8163 m) je bila uspešna maloštevilna odprava švicarskih alpinistov. Bili so pravzaprav samo trije. Ob Bedi Fusterju in Richardu Ottu še Ursula Huber, ki je tako postala prva Švicarka z osemtisočakom. Trojka je dosegla vrh 1. maja potem ko je splezala kombinacijo vzhodnega grebena in SV stene. Na hribu sta delovali tudi italijanska in Poljsko-ameriška odprava, vendar jim v SV steni ni uspelo.
Pa še po nečem bo pomlad 1988 ostala za vedno v spominu. Everest so namreč to pomlad (v znamenju 35- letnice prvega pristopa na najvišji vrh sveta) Japonci, Nepalci in Kitajski organizirali velikansko odpravo, ki se je začela vzpenjati prosti vrh z obeh strani. Bil je seveda tudi televizijski prenos, veliko ljudi na vrhu, lepo vreme, skratka vse kot mora biti za takšen jubilej. Odpravo si bomo zapomnili tudi po tem, da je z vsemi spremljevalci štela točno 252 članov in da so tisti, ki so jo plačali, morali seči globoko v žep – kar tja do 7 milijonov dolarjev!
Dobri dosežki v severni steni Triglava
Prvič ponovljena Pandorina skrinjica – Nova varianta Franca Jožefa
V preteklem tednu je bilo v triglavski severni steni opravljenih nekaj dobrih vzponov. Katja Kozin (AO Matica) in Miha Kajzelj (AO Šmarna gora) sta 29. avgusta splezala prvenstveno varianto Stebra Franca Jožefa. Varianta poteka levo od spodnjega dela originalne smeri, ki se ji priključi nekje na polovici celotne doline. Ves čas sta plezala prosto in težave na dveh mestih (v začetku in pred koncem) ocenila s VII-, medtem ko se drugod težave gibljejo od V+ do VI. Celotna varianta je dolga tri raztežaje. Nadaljevala sta še dva raztežaja po originalu, nato pa zavila desno po polici, ki povezuje Mico in Sfingo. Izstopila sta po Kunaver-Drašlerjevi smeri. Za celoten vzpon sta potrebovala 10 ur.
Dare Juhant (AO Litija) in Robi Držan (AO Litostroj) pa sta ponavljala Pandorino skrinjico. Prvenstveno smer sta plezala Knez in Zupan že leta 1981 in vse do letos smer še ni imela ponovitve. Pandorina skrinjica poteka med Šlosarsko in Ljubljansko smerjo in je na nekaterih mestih (posebno zadnja dva težja raztežaja) krušljiva.
V njej je približno 10 klinov. Juhant in Držan sta za prvo ponovitev potrebovala slabih 9 ur, težave pa ocenila VI, Ao. Plezala st 3. t. m.
Aleksander Aničin (AO Matica) pa je opravil dober solo vzpon. Prosto je preplezal Peternelovo smer (VI+, VII- ), še pred tem pa na enak način Velebitaško v Paklenici (VI, VII-) ter Špikovo diretissimo v Špiku (V+). Za konec pregleda vzponov v Triglavu pa še prosto ponovitev smeri Kunaver-Drašler v Sfingi, ki jo je 4. t. m. opravil z rdečim krogom Armand Polegek. Plezal je navezi za Borisom Strmškom (oba AO Kozjak).
Iz triglavske stene pa še skok na drug konec in sicer v nekoliko krajšo steno Vežice. Tu je Marko Prezelj (AO Kamnik) prosto sam ponovil Akademsko smer (V-/VII-), potem pa je opravil še pomembnejši dosežek in sicer sestop (verjetno gre za prvi sestop po tej smeri) po Lahovi smeri (VI, Ao).
Prva ženska ponovitev Tilije
V Dolžanovi soteski prvi ponovitvi Drobnih nežnosti – Vili Guček zelo aktiven
V stenah Močilnika pri Vrhniki je 5. t. m. Mojca Oblak (AO Vrhnika) uspešno preplezala Tilijo (VII)in tako opravila prvi ženski vzpon v tej smeri. Vzpon lahko prištejemo med boljše tovrstne ženske dosežke pri nas.
V Dolžanovi soteski je smer Drobne nežnosti (ocena IX) že doživela prvi dve ponovitvi. Drugi vzpon je 6. t. m. opravil Nejc Zaplotnik, tretjega pa Dorian Šuc naslednji dan. Tri srca (VIII+) in Solero (VIII+/IX~) je splezal Bojan Počkar, Mirko Kranjc pa je bil uspešen v Disco Vertikal, ki je ocenjen IX Smer Dr. Hofman (IX/IX+) ima sedaj že devet vzponov, zadnjega je opravil Vili Guček. Poleg tega je splezal še Soleo. V zadnjem času je opravil še nekaj vzponov na pogled in sicer Piavo smeri (VIII-) v Risniku pri Divači ter Lobotomio (VIII+) v Beli nad Vipavo. V isti steni je z rdečo piko ponovil še Bremzo (VIII) in Sivo zeleno nezaupanje (VII). Zaključil je v Kubedu, steni, ki je od Črnega Kala v smeri proti Buze tu oddaljena kakšnih deset minut vožnje. V njej je naredil in splezal prvo smer. Solid rock (VIII-/VIII) ima pet svedrovcev. Sicer je skala v tej steni, ki stoji ob cesti, dobra, le nekoliko ostra. Možnosti za nove smeri je še dovolj.
Za konec pa še skok do Železnikov, kjer je v kratki steni Pod Sušo Velko Gortnar (AS Železniki) ponovil Paintimento (VIII).
Spominski tabor na Prehodavcih
Soški AO organizira tudi letos spominski tabor Marka Kogoja, ki se je pred tremi leti smrtno ponesrečil na Nabojsu. Tokrat bo srečanje plezalcev 17. in 18. t.m. na Prehodavcih v bivaku, prav tako pa je odprta tudi še koča. Prehodavci so idealno izhodišče za plezalne ture v stenah Vršaca, Kanjavca, Zoba Kanjavca, Zelnarice in Lepega Špičja. Poleg že objavljenih opisov bodo na voljo tudi sheme najnovejših smeri.
Pomembneje iz visokih sten
Aschenbrehnerjevo smer v Travniku sta prosto ponovili navezi Rok Kralj in Dušan Cerar (oba AO Domžale) ter Andrej Babič in Marjan Bohnec (AO Jesenice). V Dolgem hrbtu sta Gregor Kotnik in Tomo Virk (oba AO Domžale) prosto ponovila Triangel (VII-) in po vsej verjetnosti opravila drugo ponovitev. Oba sta v Triglavu prosto ponovila tudi Helbo (VII). Ljubljansko smer v isti steni na enak način splezala Darko Cerinšek in Boris Lorenčič (AO Kozjak), prav tako prosto pa je Čopov steber ponovil Rok Kralj v navezi z Dušanom Cerarjem.
V severni steni Malega Koritniškega Mangrta sta Igor Badalič (AO Nova Gorica) in Janez Primožič (AO Tržič) 31. avgusta ponovila Gilbertija, Cozzolinijevo zajedo v isti steni pa sta 4. t. m. ponovila Filip Bence in Janez Primožič (oba AO Tržič).
Posvet o novi kategorizaciji
V četrtek, 15. t. m. bo ob 17. uri v prostorih Planinske zveze Slovenije sestanek podkomisije za vrhunski alpinizem. Na njem bo glavna in edina točka nova kategorizacija. Vabljeni so prav vsi plezalci, še posebno po tisti, ki dosegajo najboljše rezultate. Na sestanku bodo obravnavali predlog nove kategorizacije (ostrejše seveda), ki ga lahko preberete in preučite v 28. številki Alpinističnih razgledov.
Kategorizacija konec koncev ni tako nepomembna stvar, kar so številne pripombe posameznikov tudi potrdile, vendar bo pot do boljše in objektivnejše seveda še težja brez konstruktivnejših predlogov in pripomb kar največjega števila plezalcev. Zato PZVA vabi vse, ki jih to zanima, kajti odločitve bodo pomembne za vsakogar.
Izjemno težavne smeri na Rock Master 1988
Na mednarodnem tekmovanju v športnem plezanju prva Edlinger in Glowacz, med ženskami Hillova
Arco – Najboljši jugoslovanski ekstremni alpinisti, ki razvijajo športno plezanje, so se tudi udeležili Rock Master 88 – letošnjega najpomembnejšega tekmovanja v tej alpinistični zvrsti, vendar pa niso dosegli vidnejših uvrstitev, saj so bile tokrat tekmovalne smeri v steni izjemno težke in zato tudi bolj selektivne kot doslej.
V moški konkurenci so bili najuspešnejši Francozi, zmagala pa sta Edlinger in Nemec Glowacz, pri ženskah pa Američanka Hill.
Med moškimi seje v zaključno tekmovanje uvrstilo 25 tekmovalcev, pri dekletih pa je bila konkurenca precej slabša, saj je nastopilo vsega osem plezalk. Izredno zanimanje za to alpinistično zvrst dokazuje tudi 6000 gledalcev, ki so se zbrali pod stenami italijanskega plezalnega poligona.
Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dela – v prvem so morali tekmovalci reševati plezalne probleme v steni, ki je niso poznali in je bila le na pogled; v drugem delu pa so se lotili stene, ki so jo med tednom že poskušali preplezati. Pri moških je bila prva smer ocenjena z 8 a in pri ženskah s 7 b+, druga, znana smer pri moških 8 b+ in pri ženskah 8a.
Kako velike so bile težave in ocene morda nekoliko prenizke, pa govori dejstvo, da so prvo neznano smer zmogli le trije moški in tri ženske, po drugi znani smeri pa je bila uspešna samo Hillova. Prav nobenemu moškemu ni uspel takšen dosežek.
Ob tej priložnosti so organizatorji pripravili tudi ekshibicijsko tekmovanje v hitrostnem plezanju, kjer sta nastopila Tadej Slabe in Igor Jamnikar. Uspešnejši je bil Slabe, saj se je uvrstil na 4. mesto.
Rezultati – moški: 1. Edlinger (Fr) in Glowacz (ZRN) 39,55, 3. Raboutou (Fr) 39,05, 4. Moffat (V. Br.) 37,85, 5. Godoffe (Fr) 31,83,… 25. Guček (Jug) 11,82; ženske: 1. Hill (ZDA) 42,90. 2. Patissier (Fr) 42,80, 3. Pons (It) 35,97, 4. Jovane (It) 35,43, 5. Destivelle (Fr) 34,22.
Tomo Česen
