Karova »devetica s piko« – Steber Šit preplezal prosto
Za vrhunske alpinistične dosežke se vsiljujejo nova merila – Karo med vzponom tudi padel – Česen dvakrat sam zmogel steno Široke peči
Steber Šit, še posebno pa prvi raztežaj te smeri, ki je bil še pred nekaj leti pojem za ekstremno tehnično plezanje, je pa tudi najbolj previsen v steni, je prosto preplezljiv. Silvo Karo je to dokazal, pa čeprav je vzpon opravil s padcem.
V nedeljo, 2. septembra sta Silvo Karo in Franček Knez pri vstopu najprej žrebala – kdo bo začel. Srečo je imel Franček, toda ta dan mu ni in ni šlo, pa je po nekaj metrih odnehal in je vodstvo prepustil Silvu. Prvih 12 m mu je šlo dobro in prišel je do mesta, koder je lahko malo počil, ne da bi si pomagal s klini. Sledila je poč v desno in potem prečnica po gladki plošči. Ob prvem poskusu mu je manjkalo le dva metra, ko je ugotovil, da ne bo šlo. Vrnil se je na »počivališče«. Tudi ob drugem poskusu ni prišel nič dlje, je pa odkril majhen oprimek. Tretjič. Napredoval je vise na konicah prstov, skala je bila že vsa bela od magnezije, za noge pa je zaman iskal opore. Vise na dveh prstih ene roke je preprijel, se prelisičil še malo naprej, ko pa mu je manjkalo le še pol metra do zajede z več oprimki, je zdrsnil. In ker zadnjih treh klinov ni vpel, da bi imel čim manj trenja, je kar dobro zanihal. Pa ni bilo nič nevarnega in po vrvi se je hitro vzpel nazaj v smer in splezal še kake tri metre nazaj, pred najtežje mesto. Potem mu je uspelo. Vzpon torej z rdečo piko, kot to nekateri označujejo, ocena pa IX. Franček si je za njim moral dvakrat pomagati s klinom. Toda potem je šlo, kot bi ne bila več v Šitah. Po drugem raztežaju sta se razvezala in v eni uri dosegla rob stene. Sestopila pa sta kar po smeri Jesihove.
V ponedeljek sta bila znova pod Stebrom. Vstopila pa sta kakih deset metrov bolj desno od smeri Ključ psihične magije (Knez-Sabolek) in izpeljala novo samostojno smer. Do gredine, kjer seka Belač-Zupanovo, je bilo sedem raztežajev: VI, VII+, V, VII, VI, VI, V. Potem sta sledila gredini do zgornjega dela stene in izplezala kakih 40 m desno od Skarabeja po poševni neizraziti poči: VII+, VI, VI, VI, VI, V, IV… Že iz ocen je videti, da sta smer zmogla prosto, imenovala sta jo Diretisima, visoka je okoli 600 m, plezala pa sta deset ur.
Tomo Česen se je izkazal na drugačen način. Za »ogrevanje« sta v soboto s Tomažem Jamnikom preplezala zanimivo kombinacijo v steni Špika. Po Dibonovi do Skalaške, v Krušičevo zajedo, po dveh raztežajih pa v varianto Mihelič-Žumer, potem pod navpičnimi platmi in prek smeri Sončni žarek spet v originalno Krušičevo smer ter po njej do vrha. Česen je plezal prosto in turo ocenil s VI-, V+ in manj.
Po treh dneh, v torek, 4. septembra, je bil Tomo spet sam pod steno Široke peči. Tokrat je opravil prvo solo (in sploh šele 2.) ponovitev smeri Cedilnik-Krivic; VI, A2, 400 m. Kaj to pomeni, vedo le tisti, ki plezali težke prve ponovitve. Doslej so pri nas (tudi na tujem ni dosti drugače) samohodci ponavljali v glavnem smeri, v katerih je bilo že dovolj klinov. Tomo pa se je moral po varovalne večkrat tudi vračati (le dva je pustil v steni), saj jih je bilo po prvi ponovitvi v steni le kakih 20.
Stena pa je tudi zelo strma in le zgornji del je nekoliko lažji.
Svoj samotni preskus je Tomo potem nadaljeval s sestopom po smeri Čop-Frelih-Potočnik v Z steni in drugo solo ponovitvijo ter prvo prosto smeri, ki sta jo prva zmogla Juvan in Šteblaj leta 1960. Ključ smeri je na začetku 2. R, strm krušljiv prehod, ki se konča s previsom. Ocenil ga je s VII-, ostalo pa VI/V. O tem je po povratku povedal: »Juvanove smeri so znane kot zelo zahtevne in zato nimajo veliko ponovitev. Ta jih ima šele deset. Da jo sam ponovim prosto, sem se odločil le, ker jo res dobro poznam. Leta 1982 sva jo s Štremfljem ponovila kot šesta naveza. Zimo zatem sem jo s tovariši preplezal še pozimi in potem poleti prvič tudi sam. Raziskovanje sem zaključil s PP.«
Glas gora
Planinsko društvo Kamnik je izdalo prvo številko glasila »Glas gora«. Ličen ovitek z Grintovcem, med besedili (ciklostil, A4) pa obilo zanimivega. Ilustracije sta pripravila Boštjan Griljc in Stane Močnik, ki je očitno tudi urednik, Vlado Motnikar je poskrbel za korekcije, Karmen Berlec in Tatjana Grabnar pa za vse ostalo pred tiskom. Zanimiva so poročila načelnikov, predstavil se je tudi odsek za prosto letenje »Kavka«. Pripravili so anketo, s katero žele ugotoviti v katero dejavnost bi se želeli vključiti bralci. Ne manjka tudi napotkov za pravilno doživljanje narave (12 zlatih pravil), programov in sestavkov o doživetjih. Celo križanke so pripravili za zadnje strani in nekaj citatov.
Izigravanje pravil ali …?
Severin Leban, član AS Ajdovščina, je ob novici, da sta s tovarišem Dejanom Bandljem 1. septembra ponovila Belač- Zupanovo v Šitah, opisal še neljube dogodke v planinskem domu Tamar.
Že pred tednom dni so bile težave zaradi alpinističnega popusta za prenočevanje na skupnih ležiščih. Vsi smo imeli v redu potrjene izkaznice, popusta pa vendarle nismo bili deležni. Zdelo se nam je več kot nenavadno, toda oskrbnik nas je prepričal, da je to sklep PD, piše Leban. Tokrat pa se je zasukalo nekoliko drugače. Alpinist pred menoj je oskrbniku zagrozil, da ga bo prijavil, pa mu je priznal popust. Nastopil sem enako, a me je poučil, naj kar plačam, potem pa mi bodo v pisarni PD Matice vrnili razliko. Toda nisem se mu dal, saj vem, da dom upravlja PD Medvode in da naše največje PD nima ničesar s tem.
V planinskem domu Tamar imajo cenik veljaven od 23. avgusta letos in na njem je tudi vse o popustih. Pa kaj, ko je skorajda skrit za razglednicami. Z računi, ki jih dobivajo (vsaj nekateri) obiskovalci, pa si tudi ne morejo veliko pomagati – so brez žiga in ne vidi se, kje in kdo jih je izdal.
Odhajajo v Kalifornijo
Danes bo z brniškega letališča odšla na pot šestčlanska meddruštvena odprava »Yosemite ’84«. Darjo Durjava, Pavle Kozjek in Janez Marinčič so člani AO Matica, Zlatko Gantar, Hine Kranjc in Slavc Svetičič pa AO Idrija. Plezati nameravajo v sloviti, prek tisoč metrov visoki granitni steni El Capitana, tudi v njenem desnem, tehnično skrajno zahtevnem delu. Med vsaj pettedenskim bivanjem na območju yosemitskega narodnega parka žele opraviti čim več vzponov, tudi zahtevne proste ponovitve krajših smeri predvidevajo, pa obisk 700-metrske stene Half Doma itd. Del ekipe bo skušal svoje bivanje v ZDA tudi podaljšati in obiskati še nekatera druga alpinistično zanimiva področja. Da bi si omogočili odhod v ZDA, so opravljali mnoga zahtevna (višinska) dela, posebno idrijski del ekipe, Ljubljančanom je več pomagalo matično PD. Lastni prispevki sodelujočih nikakor niso zanemarljivi, od DO, ki so jim pomagale, pa velja omeniti tri: Metalko, SOZD Uniles in Slovenijašport.
Pod M. K. Mangrtom
Letošnji alpinistični tabor pod Malim Koritniškim Mangartom je imel največjo udeležbo doslej, čeprav jih je bilo le nekaj, ki so bili nad Mangrtskimi jezeri ves čas, manjkali pa so tudi nekateri naši boljši plezalci. Zato pa so se toliko bolj izkazale alpinistke.
Iz 12 slovenskih AO je bilo 22 udeležencev, iz Splita je prišla Mažarjeva, iz Trbiža pa se je vabilu odzvala peterica na čelu z našim rojakom Romanom Benetom. Vseh vzponov je bilo 51, kar pa je ob dejstvu, da so v tamkajšnjih ostenjih vse ture zelo dolge in da je bilo prve dni slabo vreme, ni tako malo. Honzakova in Kunaverjeva ter Mažarjeva in Sanja Vranac so opravile prvi ženski vzpon (Gollijeva smer) v Vevnici, v M. K. Mangrtu so bile (za pokojno Ticiano Vois iz Trsta in njeno soplezalko) kot 2.-3. naveza, ponovile pa so S raz (Gilbertijevo).
Peter Podgornik (Nova Gorica), ki je bil spet vodja tabora, se je ponovno izkazal kot odličen poznavalec tamkajšnjih sten. 1. septembra je z Nives Miroi (CAI) preplezal novo smer (Flamingo: VI/V, 550 m, 7 h) desno od Floreaninijeve, kateri sta se tri raztežaje pred izstopom pridružila. Najtežja mesta so v spodnjem navpičnem stebru – lepo prosto plezanje. Samo dan kasneje je Podgornik preplezal še drugo prvenstveno. Tokrat sta bila uspešna s Filipom Bencetom (Tržič) v odprti sten levo od Raza spominov v Robu nad Zagačami. Prijateljska smer (VI/V, AO, 430 m, 9.45 h) je zelo naporna, vodi pa po edinih možnih prehodnih. Janko Humar in Sonja Jeram (Soški AO) sta 31. avgusta opravila 2. P. smeri Mongo, Filip Bence 1. septembra 1. JSP Gilbertija in Desne v Robu nad Zagačami. Uspešna sta bila tudi Marija in Slavko Frantar (Rašica). Opravila sta 1. P smeri Mihelič-Žumer v Vevnici, ponovila Cozzolinovo smer itd.
Tabor je minil v prijetnem vzdušju, večina je že naprej obljubila, da se ga bo udeležila tudi prihodnje leto; vzdušje pa je bilo seveda bistveno drugačno kot npr. na podobnih akcijah v Paklenici.
Lepa noga v Divji kozi
Marko Kogoj je v soboto 1. septembra sem preplezal šest smeri v skupini Viša, v Srednji devici, Trbiški Krniški Špici, S steni Cime grande della Scala in Pinnacolu. Potem ko je za njim prišel še Janko Humar (oba Soški AO), pa sta v nedeljo preplezala še novo smer (Lepo nogo, VI/V, 600 m, 8 h) v Divji kozi. Plezala sta v spodnji četrtini čez plošče levo ob veliki strehi, nad polico pa po izrazitem sistemu poči, kaminov in zajed vse do vrha. Nova smer se le v vršnem delu za kratko razdaljo dotakne izstopne variante Kaminov, vodi med obema Comicijevima in je že dolgo veljala za prvovrsten problem. Oskrbnik Pellarinija, tudi sam alpinist, sicer pa študent iz Bolzana, jima je zato po povratku spekel veliko (in čisto zaresno) torto. Vzpon, ki bo še utrdil visoko raven našega alpinizma onstran meje, so s prijatelji lepo proslavili.
Postojnčani v Martuljku in Krnici
Rado Fabjan in Marjan Rudolf sta 30. avgusta opravila (po 48 letih!) 1. P. Mariborske smeri v Špiku. Smer, ki so jo preplezali Cizelj, Dolinšek, Lettner in Vodeb, vodi vzporedne s smerjo Debelak-Deržaj-Žumer in je le redkim znana; ocena V/IV, 900 m). Ista dva sta dan preje opravila 3. P Rimske diretisime (V-/IV) prav tako v steni Špika. Pa tudi pred tem, sredi avgusta, so Postojnčani opravili več pomembnih ponovitev: Fabjan, Rudolf in Škamperle 1. P Princeske v Široki peči (V+/IV), Fabjan, Rudolf in Mezgec so plezali Krušič-Ferjan-Zupan v Široki peči (V-/III-IV), Biščak in Škamperle (l. PP, V+) Severni steber v Malem Oltarju, Fabjan in Škamperle pa 1. P. Obraza v Planji. To je najbrž sedaj najtežja smer v tej steni (VI-/V+,Al,500 m, 6 h), tako vsaj sodi Škamperle, ki jih je preplezal že sedem.
Nadaljevali so v Krnici Fabjan, Mezgec in Škamperle so opravili l. P Črnega kota (V,A1/IV, 4h) med Rakovo špico in Rogljico ter Barbkine smeri (V, Al, 6,h) v Škrlatici. 1. septembra pa sta Rado Fabjan in Igor Mezgec prva ponovila še Belak-Manfreda (1977) v Rogljici. Ves čas sta plezala prosto, tudi mesto ocenjeno z A3 (V+/IV, 600 m, 5 h). Bila sta tako vesela, da sta naslednji dan »naskočila« še Švicarsko v Rakovi špici in jo prva prosto ponovila (V+,500 m,4.30 h) Tudi o dveh solo vzponih poročajo: Fabjan je preplezal Desni raz v Škrlatici, Mezgec pa Krušičevo v Špiku. Za odsek, ki nikakor ni številen, torej vzponov več kot le veliko.
Nova smer v Lanežu
Drago Slavič in Ivan Štornik (AS Prevalje) sta sredi avgusta preplezala novo smer v Lanežu (Raduha). Ocenila sta jo s VI, A2e, kar pa ni niti čudno, saj sta za 100 m potrebovala kar deset ur. Ponavljalcem priporočata predvsem srednje velike zatiče, pa seveda tudi kline, prečne in »U«.
Makedonci na Komunizmu
O rezultatih makedonske odprave »Pamir 84« je bilo težko zbrati podatke. Po aklimatizaciji so se razdelili v dve skupini in prva je odšla po smeri Burevestnikov proti vrhu že 22. julija. Od trojice pa je eden kmalu izpadel, ker je padel v razpoko in 29. julija sta se kot prva povzpela na vrh Komunizem (7495 m) Dimitar Ilijevski in Djordje Kostovski. Po povratku pa sta pomagala onemoglima Avstrijcema. Bivakirati so morali na prostem in desetdnevna odisejada se je za Kostovskega končala s težjimi ozeblinami na nogi. Druga skupina je odšla na vrh dva dni za prvo, toda tudi iz nje je eden zaostal. Slobodan Jovanovski in Jovan Poposki sta bila na vrhu 30. julija in dan kasneje že tudi v baznem taboru. Drugih načrtov, vrh Korženevske (prvenstvena smer) pa niso mogli uresničiti. V vrhu NKVD so jih prehiteli Poljaki (1983), vreme pa je bilo hudo nestanovitno. Menda jih je bilo od 105 udeležencev mednarodnega tabora na Komunizmu le 15.
1. P prečenja
Boris Čujič in Matejčič sta opravila prvo ponovitev »Džuzine prečnice« v steni Kleka. Smer, ki vodi prek vse stene in se križa z vsemi smermi, je ocenjena s V, VI, Al-2, dolga pa 14 raztežajev. Matejčič je pred tem sam preplezal Gervassutijev ozebnik v Taculu in steno Tour Ronda, s partnerjem iz NDR pa je prečil od Tour Ronda do Col Moora.
PP originalne Helbe
Matej Banič, član AO Celje, ki je s Knezom opravil že več zelo zahtevnih prostih ponovitev (npr. Čihulove in Ciljeve v Špiku) je tokrat presenetil v Steni. V navezi z Alešem Šego je namreč 30. avgusta preplezal originalno Helbo in mesto s svedrovci (5 m) ocenil z VIII.
Želje v Mrzli gori
Zdenka Golavšek in Frenk Horvat sta preplezala novo smer (Želje: IV- /III, 160 m, 2 h) v J steni Mrzle gore. Vodi sredi plati, med Agonijo in Gamsovimi platmi, torej v predelu, ki je odmaknjen od osrednjega dela stene.
Bavh v Loški steni
Edo Kozorog (Soški AO) in Igor Škamperle (Postojna) sta zadnjega avgusta preplezala še eno deviško steno – S steno Bavha v Loški steni. Spodnjih 100 m sicer pravita, da je odurnih, toda visoka je kar 600 m in doslej še ni doživela obiska. Smer Stečina vodi po osrednji zajedi (V-VI, Al, 450 m, lih) (na vrhu sta bivakirala). Celo med dostopom sta se morala varovati in težave so dosegale IV. stopnjo. Tudi prek navpičnih travnih odstavkov sta si morala iskati prehode, lepega plezanja ni bilo veliko.
Nista še zarjavela
Pit Schubert, profesionalec DAV zadolžen za varnost, sicer pa tudi tehnični direktor komisije za varnost in opremo UIAA (predsednik je pa Grk Moisidiss), je pred dnevi na poti na morje obiskal Ljubljano. S Ščetininom sta se hitro domenila za obisk Paklenice. In čeprav oba stara že po 49 let, sta brez težav ponovila Brahmovo, Mosoraško in na koncu še Velebitaško. Peter, ki je zadnjič resneje plezal leta 1976 v Meteori, je povedat, da sta bila celo precej hitrejša, več kot polovico, kot leta 1966, ko je Velebitaško prvič ponavljal z Mahkoto. Schubert pa je bil nad Paklenico tako navdušen, da je kar naprej ponavljal: »Sanjsko, fantastična stena!«
VIII v Vežici
Tadej Slabe je z Andrejem Kokaljem prišel pod steno Vežice z namenom, da prosto ponovi Pasjo smer. Toda ker nista bila dovolj informirana, sta po prvem raztežaju (VI, mestoma VIII), ki je zaradi klinov dobro viden, zašla v Zajedo usmiljenja in po njej izplezala. Šele kasneje sta izvedela, da so zgornji del očistili klinov! Smatrata, da bi bilo mogoče po 1. R nadaljevati tudi po Perčičevem stebru ali smeri Kramar-Močnik.
V Izgorjeli grudi
Letos sta bila v ENSI (Chamonix) tudi dva alpinista AK iz Zenice, Goran Gvozderac in Mehmed Šjanič. Ponovila sta Frendojevo smer v Aig. du Midi in Švicarsko-Francosko (do visečega ledenika, najverjetneje 3. P) v Druju. Navzdol sta se spustila po Ameriški direktni. V nadaljevanju sta ponovila še Hudičev ozebnik (Gvozderac s tovarišem) v Taculu, Pjanič pa z Nesmirom Preložičem smer Cheri v desnem delu Tacula. To smer (desno od Contaminove) so menda preplezali alpinisti iz BiH prvič že leta 1981, toda tako kot še marsikaj drugega, je bil tudi ta vzpon pozabljen. Bosanskohercegovski alpinisti so ponovili tudi Ameriško direktno (1. avgusta Černak in Ilič, do visečega bloka) in Britansko smer v Aig. d’Blatier (3. avgusta Ilič s Švicarjem Thomasom Wuschnerjem, ki jo je preplezal povsem prosto: VI+, 500 m). 7. avgusta je bilo na Mt. Blancu 20 planincev iz BiH. Med njimi tudi Ante Šakič, invalid brez ene noge!
Najpomembnejša vest iz BiH pa je vsekakor o novi smeri v Izgorjeli grudi. V dneh od 24. do 26. avgusta sta jo preplezala Dragan Ilič in Mukrim Šišič. Oceni: A2-3, VI, 380 m, 28 h. Plezala sta levo od Stebra in oba bivaka sta si morala urediti v mrežah. Vremenske razmere so bile slabe in drugi dan sta zmogla le 60 m, sicer pa je smer večinoma močno previsna. V zgornjem delu je tudi petmetrska streha.
Bili so v Tatrah in Dolomitih
Člani AO Kamnik so letos poleti organizirano obiskali italijanske Dolomite in poljske Tatre. Comici-Dimai v Veliki Cini so preplezali Gladek, Nadvešnik, Plevel in Prezelj, Kregar in Pollak Rumeni raz v Mali Cini ter Cassin-Pozzi-Vitali v Picolisimi, ista dva ter Nadvešnik in Kaker pa še Carlesso-Menti v Torre di Valgrande (Civetta). Tudi v Visokih Tatrah so opravili več zanimivih ponovitev. V domačih gorah tudi niso počivati. Golob je (z Grilcem iz Novega mesta) PP Helbo v Steni, Berčič in Gladek sta preplezala Andrejev steber v Stenarju, Kregar in Plevel pa Varianto v Travniku. V nedeljo, 2. t. m. pa je Nadvešnik (s Pavličem) PP Akademsko (VII-/V) v Vežici, Golob (s Cerarjevo iz Domžal) pa Kamniško (VI+) v Vršičih.
Iz poročil
AO Jesenice: Rajko Noč in Klemen Volontar sta ponovila Švicarsko smer v Courtih. Rafko Kolbel in Benjamin Ravnik sta ponovila Zahodno v Rušici, Ravnik s Francem Juvanom pa Raz Travnika. Ravnik je opravil tudi več solo vzponov: Smer Debelakove v Mojstrovki, Pastirja Jozla itd.
AO Logatec: Srečko Likar in Lojze Skvarča sta že 4. avgusta opravila (2.) PP Skalaške v Špiku (popravek objave pred tednom dni), dan kasneje pa sta na enak način preplezala še Direktno.
AO Matica: Boris Kofol in Ničo Kregar sta ponovila Raz mojstranških veveric v kombinaciji s Prusik-Szaleyevo smerjo.
AO Nova Gorica: Igor Badalič in Stanko Jablanšček sta v Dolomitih preplezala Zahodni kamin in Južni stolp v kombinaciji s smerjo Adelini v Cima Pradidali ter Buhlovo poč v Cima Canali.
AO Ravne: Irena Komprej (Prevalje), PP in Jelka Tajnik sta 1. septembra ponovili Tržaško v Steni. Andrej Gradišnik pa je tri dni kasneje sam preplezal Skalaško z Ladjo.
Soški AO: Mitja Lo Duca in Darko Podgornik sta 1. septembra PP smer Pastirja Jozla in Zajedo v Nad Šitom glavi.
AO Tržič: Filip Bence je zadnjega avgusta sam preplezal Zmago (Viktorijo) in sestopil po Zimski smeri v Draškem vrhu.
Soavtorji Zadnje Trente
Ker je pri izdelavi fotostavka pomotoma izpadel niz podatkov so avtorjih vodnička Zadnja Trenta, dopolnitev pa bi povzročila najmanj mesec dni zamude, so se pri PD Idrija odločili, da izdajo kar takega. Osnovni avtor je bil Slavc Svetičič, pomagal pa mu je Milan Černilogar. Tudi fotografije je posnel Svetičič, sheme smeri je narisal Edo Kozorog, grebensko skico pa Černilogar. Risbe v vodničku so delo slikarja Rafka Terpina, učitelja likovne vzgoje na osnovni šoli, naslovnico pa je pripravil Edo Dežela. Tehnično je tisk pripravil in vodil Jože Leban.
Lep dosežek
Južno ostenje Ušbe na Kavkazu in smer Gabrieli (Hergiani – VI, 65-70°, 1400 m, oziroma 5b), ki sta jo v dneh od 7. do 12. avgusta letos preplezala Mitja Lo Duce in Ivan Rejc, člana Soške AO. (Foto: Arhiv INDOK).
ODTOD IN TAM
Od tod in tam 3. seja GO PZS
Predsednik Planinske zveze Slovenije Tomaž Banovec sklicuje 3. sejo Glavnega odbora PZS, ki bo 13. in 14. oktobra v planinskem domu na Gorah. Dnevni red je tudi tokrat obsežen, od samoupravnega sporazuma o združevanju v PZ Jugoslavije, do pravilnika za solidarnostni sklad itd.
Dve posvetovanji GRS
Čez deset dni pričakujejo v planinskem domu obisk gorskih reševalcev iz vse Slovenije. Za 21. in 22. t. m. je namreč Komisija za GRS pri Planinski zvezi Slovenije sklicala srečanje reševalcev. Samo teden dni kasneje, 28. in 29. t. m. pa bo v Logarski dolini še posvetovanje zdravnikov GRS.
Na radiu in TV
Tisti, ki redno spremljajo programe RTV, so opozorili, da se je malo »premaknilo«. Kondorjev let, britanska dokumentarna serija v treh delih, ki pa se bo ta petek žal že iztekla, je čudovita. Na programu zagrebške TV je ob petkih popoldan serija o gorstvih sveta. Za soboto ob 20. uri pa napovedujejo na prvem radijskem programu narodnozabavno glasbo za Avstrijce in Slovence. Toda – vmes se bo iz štajerskega Bad Mitterndorfa oglasil tudi Tone Škarja in ocenil stanje našega alpinizma.
Franci Savenc
