Prvenstveni cilji v Himalaji – To jesen tri naše odprave
Tokrat odhajata kar dve društveni selekciji, ki sta okrepljeni z gosti – Vse tri odprave načrtujejo vzpone prek težkih sten
Obdobje velikih alpinističnih odprav in njih zamudnega ter dragega ekspedicijskega osvajanja na j višjih himalajskih vršacev je v glavnem minilo. Za nas še posebej, saj sredstev primanjkuje še za kaj drugega. To obdobje pa smo tudi uspešno prerasli. Želje in cilji pa zato niso nič manjši. Da pa bi jih uresničili, bodo že ta mesec v Nepal odpotovale tri različne alpinistične odprave. Njihovi cilji so ambiciozni: še deviški južni steni Gangapurne in Gaurišankarja sta cilj obeh društvenih odprav, selekcija KOTG pri PZS pa načrtuje novo smer, ki naj bi jih privedla prek J stene na vrh osemtisočaka Anapurne.
Anapurna, 8091 m, prvi osemtisočak, na katerega je stopila človeška noga, je pomemben člen v dolgoročni usmeritvi našega ekspedicionizma in alpinizma. Na poti, da bi se povzpeli na vseh 14 osemtisočakov, če le mogoče po novih smereh, so bili namreč v celoti storjeni pravzaprav šele trije koraki. Makalu (8475 m) leta 1974 in Jugoslovanska smer v njegovi J steni, je celo več kot to, je eden osnovnih mejnikov razvoja. Dve leti kasneje je tržiška odprava prišla na Gašerbrum I (Hidden Peak, 8068 m) po še nepreplezanem JZ grebenu. Za vrh te trilogije pa seveda štejemo Zahodni greben Everesta (8848 m) pred štirimi leti. Četudi tem uspehom prištejemo še oba iz leta 1981 – rešitev »problema za leto 2000« ali vzpon v J steni Lotseja (8501 m) in prvič na alpski način preplezano J steno Daulagirija (8172 m) – ostane našim alpinistom rešitev še najmanj devetih »problemov«. Ti pa niso večni, vedno več je alpinistov, ki bi jih radi rešili.
Kje je prostor za četrto smer?
Južno steno Anapurne so prvi preplezali angleški alpinisti in njihova smer je imela velik odmev; spada v »uverturo« himalajskega stenskega plezanja. V široki in mogočni steni sta ji kasneje sledili še dve smeri – japonska in poljska. Vsaka zanimiva po svoje. Nobena doslej še ni bila ponovljena.
Naša odprava načrtuje vzpon med Angleško in Japonsko smerjo (stena je tod visoka okoli 2500 m), torej naravnost na vrh gore. Toda to bo mogoče le, če bo dovolj snega. Če pa ne bo šlo v osrednjem delu, bodo poskusili levo od Angleške smeri: prek razbitega sveta na Z greben in po njem na vrh. Na vsak način pa jih bo čas priganjal in vsaj v zgornjem delu bodo plezali na alpski način. Sestop pa bo morda celo po smeri prvega pristopa in ne naravnost v bazni tabor. Zanesljivo je še to, da bo največ težav v izredno strmi skalni stopnji, ki se prek stene vleče v višini med 7000 in 7500 m.
V odpravi »Anapurna 83«, katere poštni naslov bo Mountain Travel, PO Box 170, Kathamandu, Nepal – YU Expedition »Anapurna I«, bo sedem članov. Vodja je Andrej Štremfelj iz AO Kranj, ki je letos diplomiral na FTK in ima za seboj že dva osemtisočaka – Gašerbrum I in Mount Everest, da ne naštevamo njegovih drugih dosežkov. Tudi Janez Benkovič-Beni iz AO Kamnik je nedavno diplomiral na FTK in v svojo knjigo vzponov je vpisal že prenekatero ekstremno turo. Tržičan Borut Bergant je prvima dvema enak po poklicni usmeritvi (učitelj TV na OŠ) in tudi po alpinistični aktivnosti, med prijatelji pa znan kot Čita. Bogdan Biščak je kot diplomirani pravnik zaposlen v GG Postojna, zadnje čase pa ima vse več prostih ponovitev. Luciano Cergol je med njimi v Sloveniji najmanj znan, kar je pa tudi razumljivo, saj je član SPD Trst.
Plezal pa je že v številnih gorstvih, bil tudi že v Himalaji in Andih, je avtor prvih smeri v Ospu itd. Matevž Lenarčič je načelnik AO Trbovlje, po študijski usmeritvi biolog in bil je član prve jugoslovanske naveze, ki se je skušala v stenah Fitz Roya v Patagoniji. Igor Škamperle, zadnji na seznamu alpinistov te odprave, je sicer italijanski državljan in član SPD Trst, obenem pa je tudi član AO Postojna in študent FTK v Ljubljani. Odličen plezalec, ki se je letos izkazal tudi v Yosemitih.
Dodajmo še, da opravo organizira Planinska zveza Slovenije, oziroma komisija za odprave v tuja gorstva PZS in Slovensko planinsko društvo v Trstu (kot pripravo na slavje ob 80-letnici). Na pot bodo odšli 13. t. m. prek zagrebškega letališča v Pariz, potem pa v New Delhi in Kathmandu. Iz glavnega mesta Nepala se bodo z avtobusom odpeljali v Pokharo, potem pa jih čaka teden pešačenja do baze (4200 m). Z njimi bi po načrtih hodilo 120-150 nosačev. V domovini pa jih lahko pričakujemo šele konec novembra.
Svet pod Grintovcem v knjigi
Izšlo je 12 novel Borisa Režka z naslovom Zabrisane stopinje
Boris Režek je znano ime med slovenskimi planinci. Že pred vojno, leta 1938, je izšlo njegovo prvo samostojno delo »Svet med Grintovci«. Takrat je bil Režek star trideset let in znan kot vrhunski športnik, atlet, smučar in še posebej alpinist. Vojna je prekinila njegovo vsestransko delovanje, spomine na te težke čase pa je potem objavil v kroniki »Železni križ« (Borec, 1964). Ukvarjal se je s časnikarstvom, veliko pisal v Planinski vestnik, bil je pri filmu (»Pomlad na gorskem lovišču« je bil nagrajen tudi v Trentu) in leta 1959 izdal eno svojih najpomembnejših del – Stene in grebeni. Potem pa – 1978 – še roman »Cesta na mejo«, v katerem je opisal tragedijo visokogorske kmetije.
Tudi njegovo zadnje delo »Zabrisane stopinje« je posvečeno svetu pod Grintovcem, čeprav ni izrazito planinske vsebine. S podnaslovom Stare kmečke povesti pa smo že v naprej opozorjeni na vsebino 12 novel, ki v marsičem predstavljajo nekakšno sintezo celotnega pisateljevega dela. Prepletajo se različni motivi, vsi pa imajo skupno značilnost – ljubezen do domače zemlje in njene preteklosti.
Delo Borisa Režka Zabrisane stopinje je izšlo v Kmečki knjižni zbirki CZP Kmečki.
Vrnili so jim obisk
V zameno za obisk Kavkaza so 13. avgusta v goste PD Kozjak in PD TAM pripotovali alpinisti iz Litve. Po sprejemu v Beogradu, ogledu Maribora in Pohorja, so skupaj odšli na Vršič, koder so ostali deset dni. V tem času so skupaj z našimi alpinisti opravili več tur. Plezali so v Mali Mojstrovki in Steni, bili so na Jalovcu, Triglavu in Kaninu. V tem času je sedem članov AO TAM in 10 iz AO Kozjak deloma plezalo tudi po svoje. Kar štiri naveze so ponovile smer Debelakove v Veliki Mojstrovki, Bračko in Hanzel sta preplezala Zajedo v Travniku, Zahodno zajedo v Steni Tučič-Uršičeva-Zorič itd. 23. preteklega meseca so sovjetske alpiniste pospremili še v Vodice pri Šibeniku, v soboto pa se odšli domov.
Prva ponovitev Črnega bisera v Travniku
Opravila sta jo Jeglič in Karo – Najtežji mesti sta ocenila s VII- in AO
Dejstvo, da pri nas objavimo zelo malo opisov prvenstvenih smeri in da so nekatere vrhu vsega še prenizko ocenjene, je huda ovira za realno primerjavo in vrednotenje dosežkov.
V soboto, 27. preteklega meseca sta Janez Jeglič in Silvo Karo, člana AO Domžale, opravila prvo ponovitev Črnega bisera v S steni Travnika. Prvenstveni vzpon po tej smeri sta opravila pokojni Alojz Cajzek in Franček Knez 13. ter 14. septembra 1980. Tedaj je Knez zapisal kompleksno oceno V-, AO-1, 14 h (v shemi pa je eno mesto označil s VI) in ponavljalcem priporočil, da vzamejo s seboj tudi zatiče. Toda Domžalčana sta v steno odšla brez teh podatkov, seznanjena le z vrisom smeri na fotografiji. Primerjava ocene je zato toliko bolj zanimiva. Po pripovedovanju Jegliča zasluži ključno mesto na koncu prečnice, ko Črni biser zapusti Varianto, vsaj oceno VII-, le malo pred tem pa je »šestica« (po Knezu V-). Sta pa ponavljalca za vzpon potrebovala le nekaj manj kot enajst ur. Menita, da je smer lepa, nikakor ne izsiljena, kot so jo sodili po vrisu.
Plezala sta skoraj vseskozi prosto (le dve mesti AO), sestopila pa sta po Prečenju in Tschadovi smeri.
PP Dularjeve zajede
Dularjevo zajedo v Jalovcu sta 27. avgusta prosto ponovila še Janez Skok (Akademski AO) in Igor Škamperle (AO Postojna), dan kasneje pa še (3. PP) Janez Jeglič in Silvo Karo (oba AO Domžale). V oceni Jeglič predlaga korekturo – zgornji (mokri) del se mu namreč ne zdi bistveno težji od spodnjega ključnega mesta, zato naj bi oba imela le oceno VI+ Jeglič in Karo sta sestopila po varianti Avčina in Dovjaka ter po spodnjem delu smeri Čop-Jesih-Potočnik.
Zasedala je KA PZS
Prvi sklic komisije za alpinizem PZS po počitnicah ni uspel, v torek pa je bila komaj sklepčna (5 do 9). Je kriv morda »običajen dnevni red« ali bo potrebno pred skupščino PZS razmisliti o novih odbornikih?
Domenili so se, da do prihodnje seje pripravijo izpopolnjen delokrog za strokovni svet in izhodišča za nekakšno »okroglo mizo«, ki naj bi izkristalizirala probleme našega alpinizma ter nakazala pot iz zagat. Določili so tudi okvirne datume pomembnejših sestankov: okrogla miza naj bi bila prvi teden v oktobru, tri tedne kasneje seminar za vodje AO in AS, zbor načelnikov v prvi tretjini novembra, zbor alpinistov pa bo verjetno 16. decembra. (medtem bo 22. oktobra v Sarajevu verjetno še sestanek Koordinacijske komisije za alpinizem PZJ.)
Tisti, ki spomladi niso mogli opravljati izpitov za inštruktorje alpinizma, jih bodo lahko 8. oktobra. Na prihodnji seji KA PZS (13. t. m.) pa naj bi izbrali tudi inštruktorja, ki naj bi vodil seminar srbskih kandidatov za IA, če bo le kdo prijavljen.
Še ena prvenstvena v Eigerju
Sredi avgusta je Franček Knez (AO Impol) poskusil preplezati novo smer v osrednjem delu S stene Eigerja. Toda naletel je na zasigane pokline, vrtati bi moral vsaj 50 m v višino in odločil se je za povratek. Toda pri tem poskusu je uničil (padajoče kamenje) že drugo plezalno vrv letos, prvo je moral zavreči po vzponu v steni Matterhorna. 19. avgusta je potem poskusil še v desnem skalnem delu stene in uspel. V steni je pustil šest klinov, edino »zoprno mesto« v novi smeri je 80 m visok moker in algast kamin, ocena pa V-/IV in plezal je le dve uri. Dva dni kasneje je bil že pod vstopom v Bonattijev steber (Dru), ki ga je tudi preplezal brez tovariša na vrvi. Ob tem je zanimiva njegova izjava: »Smer je čudovita, le klinov je veliko preveč v njej. Ta železnina pa kvari še tako čudovito smer!«
Celjani v Walkerjevem stebru
Poročanje o aktivnosti članov AO Celje pred bližnjim odhodom v Himalajo ni tako, kot je bilo nekoč. Šele sedaj so npr. potrdili novico, da je njihova naveza Cankar-Stopar-Šrot 28. in 29. julija ponovila Cassinovo smer v Walkerjevem stebru. Aco Pepevnik je pretekli mesec sam ponovil med drugim smer Šimenc-Škarja in smer Jana Platenšusa v Dolgem hrbtu, Stopar pa Ogrinovo v Ojstrici. Franc Čanžek je z Milanom Romihom (AO Impol) preplezal novo smer (Sončno, IV/III) v Mali Rinki, med Celjsko in Zupančičevo. Bojan Šrot je z Jaroslavom Kotrčem (ČSSR) med 19. in 23. avgustom preplezal Zajedo in JLA v Šitah, Aschenbrennerjevo v Travniku ter Jugov steber v Steni. Franc Horvat in Zdenka Golavšek pa sta v predahih med slabim vremenom nad Chamonixom opravila prečenje Mt. Blanca ter ponovila Cosmiq v Aig. du Midi, Normalno na Mali Verd in Levi raz v steni Aig. du l’M.
Kalcitni kristal
Z zamudo smo izvedeli še za en pomemben prvenstven vzpon, ki je celo eden iz med »problemov«. Stane Belak (AO Matica) in Franček Knez AO Impol) sta ga 6. avgusta letos opravila v V steni Zadnjega Prisojnika. »Franček je zadevo opravil v velikem slogu – prosto«, je zapisal Šrauf, »meni, ki sem tako rekoč rekonvalescent, pa je šlo nekajkrat hudo za nohte!« Njuni oceni pa se ne razlikujeta le zaradi tega. Prvi je rekel naj bo IV+ in V, drugi je ocenil raje po raztežajih. Iz teh ocen je razvidno, da naj bi bilo ključno mesto VI+, precejšen del V-VI, druga pa III-IV. Smer, ki je dolga okoli 25 raztežajev, sta v slabem vremenu plezala 8 ur. Za grobo orientacijo pa lahko zapišemo še, da se je njun prvenstveni vzpon začel nekoliko pod vstopom v Zgornjo polico, le-to sta potem (po 7 R) križala in višje zgoraj še smer Krivic-Komac, izstopila pa sta po izraziti zajedi (oz. strmi gredini), ki se dviga vzporedno z grebenom.
Spominski tabor pod Mangrtom
Prvi alpinistični tabor pod Malim Koritniškim Mangrtom – v spomin na Tamaro in Pavla – se je začel 20. avgusta, končal pa zaradi slabega vremena štiri dni kasneje. In čeprav tudi organizacijske priprave niso bile take, kot je bilo predvideno, je lepo uspel. 19 udeležencev, plezalo jih je pa zaradi različnih težav le 13, je opravilo 31 vzponov, med njimi tudi nekaj prvih ponovitev. Med srečanjem z alpinisti in reševalci iz Trbiža in Rablja so utrdili tudi prijateljske stike.
Filip Bence in Jože Rozman (AO Tržič) sta 20. preteklega meseca ponovila Desno Piusijevo smer v Malem Koritniškem Mangrtu. Dan za tem so ponovili tri smeri: Janko Meglič (AO Tržič) in Rozman Levo Piusijevo, Marko Fabčič in Davorin Kodele Cozolinovo zajedo in Davorin Hrovatin ter Oton Naglost (vsi AO Vipava) Gilbertijevo. Podobno je bilo v ponedeljek. Toda Cozolinovo zajedo so ponovile kar tri naveze: Bence-Peter Podgornik (AO Nova Gorica), Janko Humar-Žarko Trušnovec in Marko Kogoj-Davorin Žagar (vsi Soški AO). Meglič in Rozman sta preplezala Gollijevo, navezi Hrovatin-Naglost in Fabčič-Kodele pa Barbaro. 23. avgusta sta plezali le dve navezi. Bence in Podgornik sta opravila 1. P Lotosa (V+/IV+, 750 m, 7.30 h), Kogoj in Humar pa sta ponovila Desno Piusijevo. V sredo, zadnji dan, ko je bilo še mogoče plezati, sta Bence in Podgornik opravila še 1. P Minerve (V+/IV-V, 500 m, 5 h), Humar in Kogoj sta preplezala Gollijevo, Ivan Rejc iz Soškega AO sam SV steber Vevnice (III- IV, 750 m, 2.30 h), Meglič in Rozman pa sta opravila še 2. P Lotosa.
PP srbskih alpinistov
Letos poleti je bilo v Vratih tudi več srbskih alpinistov, plezali pa so največ v steni. O nekaterih njihovih vzponih smo mimogrede že poročali, kompletni pregled pa smo dobili šele sedaj in ker je v njem tudi nekaj pomembnih PP, ga na kratko povzemamo.
Aleksander Aničin je v navezi s Predragom Kostičem opravil 3. PP Čopovega stebra (s Skalaško). Naslednji dan so Blagoje Mičkovič in Branko Ognančevič (AO Velebit-Zagreb) ter naveza Aničin-Kostič kot drugi prosto preplezali Direktno in Črni graben (VI- V+). Četrto prosto ponovitev Čopovega stebra ima naveza Mičkovič-Ognančevič. V nadaljevanju sta Aničin in Kostič Prosto preplezala še JLA v Šitah (7. PP), Zajedo v Šitah (9. PP) in za konec Aničin (z Radoslavom Milojevičem, AO Kruševac, vsi drugi (AO Beograd) še Aschenbrennerjevo v Travniku (9. PP). Ob tem velja omeniti, da so plezali težje smeri tudi drugi. Zoran Bogdanovič in Radoslav Milojevič iz Kniševca sta ponovila Skalaško s Čopovim stebrom, Aničin in Kostič sta poskušala PP Helbo, toda na plošči s svedrovci jima je spodletelo. Ista dva sta opravila tudi nenavadno kombinacijo Ljubljanska-Šlosarska in še bi lahko naštevali. Veliko so tudi plezali z naraščajniki, posebno načelnik KA PZ Srbije Slobodan Milovanovič (AO Čačak), ki je s člani novo osnovane AS Kragujevac ponovil večino lažjih smeri nad Vrati.
Odpovedujemo sodelovanje
Že lansko leto so se naši alpinisti – po obljubi, da bodo z veseljem sodelovali – zadnji trenutek zahvalili za povabilo na mednarodni festival alpinističnih filmov v Adršpachu – ČSSR. Letos, ko je ta festival že tretjič zapored, se je situacija ponovila. Pri tem pa je to ena redkih (če ne edina tovrstna prireditev) namenjena avtorjem filmov super 8 in 16 mm. Odpovedati smo se morali tudi sodelovanju na mednarodnem tekmovanju v skalolazenju (prav tako v ČSSR), čeprav sta imela naša predstavnika lani na njem lep uspeh.
Mednarodna naveza
Stane Belak je od 14. do 22. preteklega meseca v navezi s Hansom Steinbachom iz ZRN opravil šest zanimivih vzponov. Opravil je kar dve prvi ponovitvi – Ang Phujeve v Debeli peči in Miliarde v Rjavini, preplezala pa sta še Kovinarsko v Steni s Zimmer-Jahnovim izstopom, Mojstranško direttissimo v Stenarju, Bavarsko z Dolgo Nemško ter Schinkovo v Frdamanih policah (sestop čez steno Ruse peči).
Iz poročil AO Idrija
Zakonca Milena in Peter Poljanec sta sredi julija preplezala novo smer (Kaminsko: V/III-IV, 200 m, 3 h) v Travniku (ob Plaskem Voglu). 6. in 7. avgusta sta Poljanec in Slavko Svetičič ponovila Schinkovo smer v Frdamanih policah in Krušičevo v Špiku. 13. avgusta pa sta preplezala še »Za Lusko« v Veverici (stena levo od Trentskega Pelca). To smer so poskušali že Postojnčani pa tudi Idrijci. Poljanec je z Menartom julija po levi strani Luske že uspelo priti čez krušljivo stopnjo. Zavrtala sta pet svedrovcev, potem pa zaradi pomanjkanja opreme obrnila. S Svetičičem sta spodnji del preplezala na desni strani Luske, koder je lažje, zgoraj pa potem tudi ni bilo pretiranih težav (VI-, A3e/Al-2, 300 m). Skala je namreč odlična in klini dobro prijemljejo. Milan Černilogar je tega dne z Mileno Raduš (AO Rašica, vsi drugi AO Idrija) ponovil Direktno v Špiku.
1. P smeri v Barieri
Čeprav sta bila brez opisa in sta za smer vedela le iz pripovedovanja, sta Moravčik in Vaško, člana češkoslovaške »odprave«, ki je bila avgusta v Julijskih Alpah, opravila 1. P smeri Jegliča in Kara (16. 7. letos) po zajedi v Barijeri (levo od Mice in Sfinge v Steni). Ponovila sta še Raz mojstranških veveric ter ljubljansko smer. Černy in Travišek sta preplezala Wisiakovo v Steni in Comicijevo varianto v razu Jalovca. Zadnjo in Ljubljansko v Steni sta zmogla tudi Keše in Radu. Brunner in Ural sta ponovila Ljubljansko in Obraz Sfinge, Tržaško in Šlosarsko pa Brunner z Minskom. Direttissimo v Stenarju ter Peternelovo in Ljubljansko v Steni sta preplezala J. in A. Pinos itd. Precej ponovljenih smeri imajo v načrtu tudi za zimsko sezono. Glede na njihove dosedanje načrte, bodo prav gotovo spet poskusili »zimsko« kombinacijo: Črni graben do pod Velike Črne stene, potem pa desno ob njej (v območju votlin) na rob Stene. Zanimivo in kot celota – novo!
Na kratko
AO Črnuče: Janez Kuntnar, Danilo Patarčič in Dušan Žigon so 28. 8. ponovili redko plezalno smer Nad Slatnicami v Zadnji Mojstrovki.
AO Kamnik: Janez Benkovič je z Metodom Škarjo (AO Medvode) preplezal Švicarsko v Les Courtes, 27.8. z Radom Nadvešnikom Varianto v Travniku, dan za tem pa še Direktno v Špiku (PP, V+).
AO Kozjak: Andrej Napotnik in Jože Tučič sta 27.8. ponovila Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu, dan kasneje pa Tučič sam Igličevo v vzponu in Vzhodno v sestopu.
AO Ljubljana-Matica: Kregar in Štangelj sta 23. 8. ponovila smer Herlec-Kočevar v Šitah, Georg Mejak pa je (s Samom Kuščarjem) opravil 10. PP Aschebrennerjeve v Travniku. Dva dni kasneje je Kregar s Šarcem ponovil Kovinarsko v Veliki Mojstrovki in 27. 8. z Majo Dolenc Centralni steber Dedca. Dare Dolinar in Tomaž Seliškar sta se iz Zahodnih Alp vrnila s pristopom na Mt. Blanc in Matterhorn. Stojan Kejžar in Sandi Marinčič (Akademski AO) sta 27. 8. ponovila kombinacijo Krušičeve zajede in Skalaške v Špiku, dan kasneje pa Levi steber v Škrlatici. Gaborovič, Kregar in Srebotnjak pa so v Vežici ponovili smer Kramar-Močnik.
AO Mojstrana: Brane Pečar in Franc Teraž sta 19. 8, v Mali Goličiči ponovila varianto Direktne smeri. Dva dni kasneje pa je Teraž sam preplezal Dolgo Nemško v Steni.
AO Novo mesto: Miloš Kolšek in Janez Železnik sta v italijanskih Dolomitih preplezala Raz Velike Cine (IV, 500 m), Molin-Lanceloti v Punta di Frida (V, A1, 250 m) in kamine Mosca v Veliki Cini. Jevšek, Koštomaj in Kovač pa so se povzpeli na Mt. Blanc.
Šaleški AO: Naveze Lukič-Vovk-Lihteneker-Skorenšek in V. Preložnik-Urbanc so 9. in 10. 8. ponovili varianto Allainove v Druju, pet članov pa je prečilo Mt. Blanc. Tudi Centralno v Križevniku so ponavljali v treh navezah (27. 8.) in to Lukič- Kotnik, Čop-Skorenšek ter brata Preložnik. Dva dni kasneje sta Rok in Vid Preložnik ponovila Varianto v Travniku.
AS Železniki: Čufar in Jensterle sta 6. 8. ponovila Zajedo v Šitah, teden dni kasneje pa S steber Grintovca. Potočnik je s Pogačnikom iz AO Kranj 14. 8. ponovil Raz Jalovca.
Franci Savenc
