Alpinistične novice 37/1980

Kaže na zelo bogato alpinistično sezono

Pomembne ponovitve naših alpinistov v Zahodnih Alpah – Videti je, da se že pripravljajo na Lhotse 81 – Vsi se žele uveljaviti
LJUBLIANA – Če bo šlo tako naprej, bomo lahko z letošnjo poletno alpinistično sezono izredno zadovoljni. Pozna se, da ni bilo nobene večje odprave v tuja gorstva, pa tudi, da se pripravlja »Lhotse 81«, pred katerim bi se vsi radi preskusili, pa tudi izkazali. Razen že objavljenih in v nadaljevanju opisanih tur pa so nam s Primorske najavili poročilo o uspešnem obisku švicarskih gora in odhod nadaljnjih navez v gore nad Chamonixom.
Konec julija so se v Chamonixu zbrali hrvaški alpinisti na neuradnem taboru. Razen že objavljenih vzpo­nov, je potrebno omeniti še nekatere. Branko Puzak in Zoran Medenica (Zagreb-matica) sta 28. julija ponovila ozebnik Coturier in sestopila po Whymperjevem. Tri dni kasneje sta z Darkom Berljakom (Velebit) preple­zala JV greben Aigu. Rouges, potem pa spet sama Aig. du Midi – Aig. du Plan (1. avgusta) in dva dni kasneje Gervasuttijev ozebnik.

Poročali tudi še nismo o peti (v celoti) ponovitvi smeri Cornou – Davaille v S steni les Droites, ki sta jo v 13 urah 9. avgusta opravila Janez Ko­vač (Impol) in Marjan Kregar (Ka­mnik). Iz tehničnih razlogov sta iz­padli tudi ponovitvi tržiške naveze Markič – Rozman. Avgusta sta opra­vila tretjo ponovitev (pred časom smo napačno poročali, da sta Grošelj in Matijevec opravila prvo, to sta na­mreč že leta 1976 plezala Gita Vuga in Igor Gruden) Frendojevega stebra v Aig. du Midi, potem pa sta preple­zala še klasično smer v Brenvi.

Zadnjega julija je naveza Avberšek-Kotnik-Vovk v nočnih urah po­novila Švicarsko smer v les Courtes. Vzporedno z njimi pa so po Avstrijski smeri iste stene plezali Cerjak-Jugovar-Lihteneker (vsi AO Impol) 2. in 3. avgusta so v dveh navezah (Avberšek-Kotnik in Cerjak-Lihteneker) preplezali S steno Aig, du Plan ter prečili na Aig. du Midi. Potem pa so morali zaradi slabih razmer vzpone končati. V noči s 17. in 18. avgusta sta Kranjčana Tomo Česen in Nejc Za­plotnik v 9 urah preplezala kot prva Jugoslovana Gabbaroujev ozebnik, drugega desno od Gervasutijevega.
Ocena 70-80 stopinj (6 raztežajev), drugo okoli V, 600 m. 21. avgusta pozno popoldan sta vstopila še v Bonatijev steber v Druju. Do večera sta prišla do konca vstopnega ozebnika (V+, 50-55 st.),potem pa prestala ve­liko strahu, ker se je nad njima utrgal velik kamnit plaz. Plezala sta še 22. in 23. (skupno 15 ur), saj sta prečila tudi na Veliki Dru (IV). Potem pa sta po napornem sestopu zamudila še zadnji vlak z Montenversa.
Zadnji podatek smo dobili iz Ka­mnika. V nedeljo 24. avgusta sta Ce­ne Berčič in Milan Gladek v 17 urah opravila prvo jugoslovansko ponovi­tev znane smeri Cecchinel – Nominee v Grand Pillier d´Angle (VI, A 2; 75 st./V), ki jo je doslej skušalo preple­zati že več navez.

FRANCI SAVENC

Idrijske ponovitve v ledu
Vedno teže je ugotoviti, katere smeri so še brez na­ših ponovitev
IDRIJA – Tudi idrijski alpinisti so letos obiskali Zahodne Alpe in opra­vili več pomembnih vzponov. 7. avgu­sta sta Milan Černilogar in Peter Po­ljanec opravila verjetno prvo jugoslo­vansko in sploh eno redkih ponovitev Levega stebra (Par le pilier Ene), ozi­roma Messnerjeve smeri v les Droites. Kombinirana smer, V+/V, 1000 m.
Tudi za ledno smer prek vesin v sedlo med Droites in Courtes (Par le couloir obliqua: 75/50-60, 700 m) ni podatkov o naših ponovitvah. Preple­zala sta jo prva dva skupaj s Hinetom Kranjcem ter Danilom Sedejem.
Emil Tratnik, Zlato Gantar, Hine in Andreja Kranjc ter Marjan Kregar so 6. avgusta preplezali tudi Gervassutijev ozebnik v Mt. Blanc di Tacul. Dan kasneje pa so Gantar, Kregar in Tratnik ponovili še Hudičev ozebnik v istem vrhu, ki sta ga od naših plezal­cev prva plezala Zoran Bešlin in Mar­jan Gros 25. julija 1971 (njuna ocena 800 m do 50 stopinj, zgoraj 200 m II- III).
11. in 12. avgusta pa sta Gantar in Tratnik opravila še prvo jugoslovan­sko ponovitev Poljske smeri po vzho­dnem stebru les Droites (V, 900 m), ki je v skrajnem levem delu stene.

Pred slavjem v Vratih še pomembna seja GO
Govora bo o koledarju akcij v prihodnjem letu, planskih dokumentih, Triglavskem parku…
LJUBLJANA – V petek ob 18. uri se bo v Aljaževem domu začela redna seja glavnega odbora PZS, najvišjega usmerjevalnega organa v obdobju med skupščinama, nadaljevala pa se bo še v soboto od 8. ure naprej. Na sporedu so predvsem koledar akcij v letu 1981, planski dokumenti, osnutek zakona o Triglavskem narodnem parku ter finančni pokazatelji o dosedanjem in prihodnjem poslovanju Planin­ske zveze Slovenije.
Zastopniki meddruštvenih od­borov, ki bodo na seji delegatsko zastopali 100,000 organiziranih slovenskih planincev, pa ne bodo imeli lahkega dela. V ospredju bo namreč predvsem povezava med željami in potrebami, z možnostmi na drugi strani, ki pa so za sedaj še vse preveč skrite v megli. Kako, naprimer, zagotovi­ti vsaj najnujnejša sredstva za planinsko gospodarstvo. Sedanji družbeni dogovor se izteka – kakšen bo novi? Planski inštru­menti, ki bodo sprejeti, ne bodo vplivali le na poslovanje PZS, temveč na delo vse naše planin­ske organizacije, problematike, ki jo morajo zajeti pa je zares veliko. Že za letos pa bo vsaj za nekaj akcij potrebno dobiti fi­nančno kritje z rebalansom že tako napetega proračuna.
Še posebno pa bo v Vratih ži­vahno v nedeljo. Ob 11. uri se bo namreč pred domom začela osrednja proslava ob dnevu pla­nincev, na kateri bosta govorila Milan Kučan, predsednik skup­ščine SRS in Tomaž Banovec, predsednik Planinske zveze Slo­venije.

FRANCI SAVENC

Direktna v SZ steni Rakove špice
Brata Andrej in Marko Štremfelj (oba Kranj) sta 30. t. m. preplezala novo smer v SZ steni Rakove špice. Smer, ki poteka med Arihovo in Be­lak – Bešlin, vstop pa je isti kot za Osrednji steber Roglice, je v spod­njem delu zelo kompaktna, v sredini pa izredno krušljiva, kljub temu je preplezljiva povsem prosto (V+/V, 550, m, 8 h. Je povsem samostojna od dna do vrha, v skali pa je ostalo sedem klinov, v glavnem na stojiščih.

Plezali so doma in v Dolomitih
Pomembne ture članov al­pinističnega odseka PD Železničar
LJUBLJANA – Z vzponi v italijan­skih Dolomitih sta pričela Igor Gru­den in Gita Vuga. 26. julija sta ponovila Dvojni raz v tisočmetrski steni Sasso d’Ortiga, ki je ocenjen s IV +. Dva dni kasneje pa sta v isti steni preplezala še smer Scalet-Betega (V+/V,350 m). Potem sta se jima pridružila še tovariša iz odseka Drago Repnik in Martina Starič in skupaj so 9. avg. preplezali smer Solleder-Kummer (V+, 600 m) v znani steni Saas Maor. 13. avg. pa so uspeli ponoviti še 1600 metrov visoki Severni raz v Monte Agner (V+). Gruden je potem z Rokom Zavrtanikom 19. avg. pre­plezal še Tissijevo smer (vstop VI, ostalo IV+, 12 m) v Campanile di Brabante, 21. avg. pa sta opravila 5. jugoslovansko ponovitev smeri Cassin-Ratti (VI, A 2, 700 m) v Torre Trieste (Civetta).
Gruden in Marko Košir (Akadem­ski AO) sta 21. julija ponovila Laho­vo v Vežici dan kasneje pa še Kamni­ško smer v Vršičih. 21. julija so Bine Mlač, Aleš Skrt in Bojan Zupet opra­vili verjetno prvo ponovitev smeri Juvan-Šteblaj v Luknji peči. Ocena: V/IV, 400 m. Skrt in Zupet sta pono­vila Centralno smer (V/III-IV, 1000 m, 11 h) v Ozebniku.

Messner sam s severa na najvišjo goro sveta
Tirolski alpinist se je povzpel na Everest brez uporabe dodatnega kisika — Med vzponom, ki je trajal pet dni, je shujšal za 15 kg
PEKING – 35- letni južnotirolski alpinist Reinhold Messner se je povzpel na vrh najvišje gore sveta, 8848 m visoki Everest, sam in brez uporabe dodatnega kisika, tokrat s severne strani, odkoder se je začela zgodovina obleganja najvišjega vrha.
Po prvih novicah, ki so prišle s Kitajske, je Messnerja močno ovi­ralo monsunsko vreme, tako da se je dolgo časa zamudil v baznem ta­boru na višini 6.500 m. Odtod je večkrat poskušal vzpon, vendar ga je vreme zavračalo, dokler le ni prišla priložnost, da je dosegel vrh. To je bil Messnerjev drugi vzpon na Everest brez kisika. Prvič je bil z njim leta 1978 z Južnega sedla Pe­ter Habeler, tokrat pa se je odločil za solo vzpon, obenem pa je bil to njegov sedmi vzpon čez višino osem tisoč metrov.
Severna smer na Everest je znana po prvih poskusih osvojitve Everesta, saj je že leta 1924 angleški pol­kovnik Norton po tej smeri dosegel višino 8.570 m, vendar je pod vrhom odnehal. Istega leta sta ne­kaj pod vrhom izgubila življenje Angleža Mallory in Irwin, prva pa je po tej smeri dosegla vrh kitajska odprava leta 1975, tako da je Messnerjev vzpon po tej smeri drugi.
Reinhold Messner, ki je opravil vzpon na Everest po severni strani v alpskem slogu, je nosil s seboj 20 kg težak nahrbtnik. V njem je imel le najnujnejšo hrano, šotor in foto­grafski aparat.
»Solo vzpon na Everest je na me­ji človekove zmogljivosti, vendar ni nemogoč, zato sem zadovoljen, da sem to dokazal,« je dejal prvi člo­vek, ki se je sam povzpel na Everest. »To je vzpon, ki pomeni vrhu­nec moje kariere, mislim, da kaj večjega ni mogoče več narediti,« je poudaril Messner, ko se je vrnil v Peking.

VRHUNEC KARIERE Reinhold Messner.

Messner je že nekaj časa mislil, da bo vzpon nemogoč, ker je zapad­lo veliko snega. »Vendar je bil sneg k sreči trd, tako da je šlo vse v redu,« je povedal alpinist.
Ob baznega tabora na višini 6.500 m je vzpon na vrh trajal vsega pet dni: en dan za postavitev biva­kov na višini 7.000 in 8.000 m, dva za naskok in dva za vrnitev v bazo. Vrh je Messner dosegel 20. avgusta popoldne, na vrhu pa se je zadržal kake tričetrt ure.
Ko so ga v Pekingu vprašali, kako se je počutil po velikem uspehu, je Messner odgovoril: »Ne vem, ne morem opisati. Bil sem zelo utru­jen. Na koncu z močmi. Shujšal sem 15 kilogramov.«
V petnajstih letih alpinistične ka­riere ima Messner, ki se je rodil 17. septembra 1944 v Santi Maddaleni di Funtes pri Bolzanu, za sabo 1300 vzponov, med katerimi je 80 prven­stvenih in 25 odprav.

Prijetno na srečanju alpinistk
Številna udeležba v Samedanu pri St. Moritzu – Na­še plezale na Piz Palü
LJUBLJANA – Letošnjega srečanja alpinistk (Rendez-vous Hautes Montagnes), ki je bilo od 23. do 30. avgusta v Samedanu (blizu St. Mortiza) ob udeležbi 66 predstavnic 12 držav, se je udele­žilo tudi naše zastopstvo. Vse šti­ri (Irena Markuš, Barbara Perčič, Marjana Šah in Gita Vuga) so z Nadjo Fajdiga in njeno (13-letno) hčerjo Majo 25. avgusta pre­plezale V steber Piz Palüja. Po­tem so odšle pod Piz Badile, toda pričelo se je slabo vreme in vse do konca potem z vzponi ni bilo nič.
Sicer pa je tudi letošnje sreča­nje minilo v tradicionalno prijet­nem razpoloženju ob udeležbi nekaterih znanih imen. Vsekakor največ pozornosti je vzbujala prva Evropejka, ki je dosegla vrh Everesta, Wanda Rutkiewicz, ki je imela tudi predavanje. Prisot­na je bila Silvia Metzeltin, pa plezalke »stare garde« na čelu s Francojevo in še marsikatera, ki o njej lahko prebiramo v planinskih glasilih.

Je postalo samohodstvo moderno?
Gor in dol po Travniku – Prva solo ponovitev Sfin­ge – Dvakrat Prusikova
LJUBLJANA – Franček Knez (AO Impol) je v četrtek, 28. avgusta, v enem dnevu in še sam povrhu preplezal Varianto v Travniku (1. SP) sestopil po Razu in nato opravil še drugi solo vzpon po Zajedi v isti steni. Za vsako od teh smeri je porabil le dve uri, pri tem pa Variante pred tem niti še ni plezal. (V Zajedi je našel nekaj belih pomožnih vrvic.) To, da se ni varoval, pri tako hitrem plezanju seveda ni potrebno poudarjati.
Marjan Manfreda (AO Matica) je še vedno naš najboljši poznavalec Ste­ne, čeprav sam pravi, da se mu zdi, da je že izgubil tekmo s tistimi, ki plezajo nove smeri, je presenetil s prvim solo vzponom prek Sfinge. V soboto 30. avgusta je v treh urah preplezal Raz Sfinge (smer Mojstraniskih veveric). Varoval se je le na začetku, potem pa je plezal le z dvema lestvicama (s fifiji), saj se mu zdi, da so klini dovolj zanesljivi. Vzpon pa je zaradi globine psihično izredno zahteven. Manfreda je tudi edini, ki je doslej ponovil vse štiri smeri v Sfingi.
V nedeljo pa sta Janez Benkovič (AO Kamnik) in Rado Fabjan (AO Postojna) nenavezana preplezala (to­rej prav tako solo vzpon) Prusik – Szalayevo smer v Steni.

ALPINISTIČNE NOVICE

S stena Debele peči
V sredo 27. avgusta sta Marjan Manfreda (Matica) in Andrej Štrem­felj (Kranj) preplezala novo smer v steni Debele peči. Vzpon, ki sta ga posvetila lani nesrečno preminulemu sirdarju naše odprave na Everest Ang Phuju, sta ocenila s VI-/IV-V. 400 m, 4 h. Nova smer poteka desno do Di­rektne (Belak – Manfreda).

Dve smeri v Neimenovani steni
Za steno desno od Vežice nad Že­leznim grabnom tudi kamniški plezal­ci niso mogli izvedeti imena, čeprav je zanimiva, visoka od 120 do 150 m, široka pa kar okoli pol kilometra. In v tej steni, koder do doslej menda še ni bilo smeri, sta julija Marjan Kregar (Kamnik) in Mirko Šušteršič (Men­geš) preplezala smer v trdni skali, ki sta jo ocenila s IV-V, 120 m. 16. avgusta pa je Šušteršič z Zupanom preplezal še eno, ki sta jo ocenila s V+/V-, 150 m.

Prva in druga ponovitev
V soboto 30. avgusta sta Franc Biz­jak in Emil Tratnik (oba Idrija) pre­plezala Desno zajedo v Rakovi špici (dve mesti V, drugače IV, 500 m). Verjetno je to šele prva ponovitev. Marko Šubic in Ivo Veberič (oba AO Kozjak) pa sta isti dan opravila drugo ponovitev Osrednjega stebra v Trav­niku. Njuna ocena V+/IV-V.

Od tod in tam

Akademski AO: Bor Štrancar in Andreja Žagar sta v Cima Canali pre­plezala Buhlovo poč (V+, 500 m), 27. avgusta pa smer Šimenc-Škarja (VI, A 2) v Dolgem hrbtu.
AO Celje: Tine Borovnik in Zlatka Centrih sta 30. avgusta v Vršičih pre­plezala Lukmanovo, Preložnikovo in smer Mimo votline.
AO Impol: Marjan Frešer in Mat­jaž Pečovnik sta 23. avgusta ponovila smer JLA v Šitah.
AO Litostroj: Brata Silvo in Stane Kragel sta 3. t. m. preplezala Trikot v Dolgem hrbtu.
AO Matica: Boris Kofol je s sople­zalcem iz ČSSR preplezal Rumeni raz v Mali Cini in Buhlovo poč v Cima Canali. 24. avgusta sta Božo Prezelj in Andrej Šarc preplezala Južni raz Sku­te, tri dni kasneje pa Ničo Kregar z Markom Koširjem (Akademski AO) Trikot v Dolgem hrbtu. V soboto 30. avgusta pa sta Stane Belak in Aleš Kunaver plezala redko ponavljano Kovinarsko smer v Veliki Mojstrovki in pri tem opazila, da je potres steno nekoliko spremenil, pa tudi opis smer v plezalnem vodniku ni najboljši.
Obalni AO: 24. avgusta sta Amadeo Cesar in Peter Čižmek ponovila Hudičev steber v Prisojniku, Cesar pa dan kasneje s Slavkom Samotorčanom še Smer macesnov v Vrju Kraj sten.
AO Postojna: Matjaž Lenassi in Milan Vošank (Ravne) sta 27. avgusta preplezala Jubilejno smer v Dolgem hrbtu.
AO Radovljica: Blaž Jereb in Mir­ko Pogačar sta 30. avgusta preplezala (mokra skala, megla) Dularjevo zaje­do v Jalovcu.
Šaleški AO: Avberšek, Kotnik in Prelog so 9. avgusta ponovili Modec-Režek v Štajerski Rinki. Teden dni kasneje sta Jugovar in Lihteneker ple­zala Trikot v Dolgem hrbtu, 22. avgu­sta pa sta navezi Avberšek-Lihteneker in Cerak-Vovk ponovili Skalaško smer z Ladjo.
AO TAM: V drugi polovici avgusta so plezali predvsem v Savinjskih Al­pah. Gomišček in Žnidaršič Grintavčev steber, zadnji pa sam še raz desne­ga stebra in s Pliberškom Jubilejno v Dolgem hrbtu. Cimerman in Forbici sta ponovila smer Fritsch-Lindenbach v Grintavcu, Golež in Topolovec Kratko Nemško smer, Dejan in Jože Flašker ter Andreja Šverc Originalno in Vetrne police v Raduhi, Drago Kavnik in Žnidaršič pa Gradišnikovo v Planjavi.
AO Tržič: Markič in Rozman sta avgusta preplezala kombinacijo Peternelova – Čopov steber, Tomazin pa je 28. preteklega meseca sam preple­zal v karavanškem Srednjem vrhu tri prvenstvene – Deževnikova (IV) smer, Nagajivka (V- II) in Parazit (III+), nato pa še dve prvi ponovitvi – Osrednji žleb (IV/II) in Jesenske smeri (IV). Stena je visoka okoli 150 m, plezal pa je v slabem vremenu.
AO Velebit: Vesna Pintar je v spremstvu Predoviča v solo vzponu 23. avgusta preplezala Kratko Nemško smer, Alikalfič in Bago pa sta 16. avgusta ponovila Skalaško s Čopovim stebrom, dva dni za tem pa še Zajedo v Šitah.

Jugov steber in Sfinga
Česen in Zaplotnik (oba Kranj) sta 30. avgusta ponovila obraz Sfinge v dokaj nenavadni kombinaciji. Prva sta namreč prišla do njenega vznožja po Jugovem stebru, za ves vzpon pa sta (v megli) potrebovala 9 ur.

Novomeščani v Zah. Alpah
Pet članov AS Novo mesto je letos s kombijem, ki jim ga je posodila tovar­na IMV, obiskalo Chamonix in gore nad njim. Zaradi slabega vremena so začeli nekoliko skromneje. Prečili so Aig. du Midi – Rognon du Plan in pristopili na Mt. Blanc du Tacul, po­tem ponovili Spencerjev ozebnik (51 st., 250 m) in se povzpeli na S vrh Aig. du Blatier, pozabili pa seveda niso tudi na Mt. Blanc. Nanj so se povzpeli prek Bossona.
Potem, ko so se spočili od prvih tur, so ponovili še smer Contamine-Mazeaud (53—60 st., 350 m) v Mt. Blanc du Tacul, preplezali S vesino Tour Ronde (53 st. 350 m) in na ta vrh opravili še normalni pristop po JV grebenu (II). V zadnjem delu so imeli tudi ugodno vreme.
V društveni »odpravici« kot so jo imenovali, so sodelovali: Stojan Go­lob, Božena Gerjevič, Izidor Mervar, Stane Mokotar in Janez Železnik.

7.600 m v dnevu in pol
Boris Bertoncelj in Dušan Dvoršek (oba Matica) sta 29. avgusta ponoči v Hinterbichlu pričela z vzponom na Grossvenediger, ga končala in sesto­pila ter takoj nadaljevala v Kals, saj sta želela priti čim prej še na Gross- glockner. Ko sta preživela hudo noč­no neurje, sta le-tega naslednji dan tudi dosegla in takoj odšla nazaj v dolino. Na vsakem vrhu za 3.800 me­trov vzpona in sestopa!

O italijansko-nepalski odpravi
Iz Lukle se je oglasil Jože Andlovič, ki spremlja italijansko-nepalsko odpravo kot zdravnik. Povedal je, da so do tega kraja potrebovali 22 dni, da čakajo vodjo Santona in Diembergerja ter da so imeli med potjo še največ težav z aluminijastimi kovčki za opre­mo. Ti so bistveno slabši kot embalaža naših odprav, zato imajo veliko škode na opremi.

Novi smeri v Vzhodnem stebru
Branko Ognančevič, med alpinisti bolj znan kot Džuzepe, sicer pa načel­nik zagrebškega AO Velebit je v Vzhodnem stebru triglavske stene preplezal dve novi smeri. 16. avgusta je z Ninom Kurtaljem preplezal Miškovo (spominsko) smer, ki začenja kot varianta Skozi kamine, višje gori pa poteka (vzporedno s smerjo, ki jo je preplezal le malo pred to) med Vzhodno in Slovensko smerjo. Oceni­la sta jo s V/III-IV, 800 m, plezala pa šest ura. Dva dni za tem sta preple­zala še smer prek Ustoličenja (V/II- III, 800 m, 6 ur), ki je sedaj najbolj leva smer v Steni, vstop vanjo pa je z zadnjega snežišča v Pragu, kjer se prične pot strmo dvigati.

Spominčica v Steni
Franček Knez je spet plezal pr­venstvene v Steni. 29. avgusta sta z Ado France preplezala Črni pas (IV+, 27 raztežajev, 9 ur) levo od Jugovega stebra. Še bolj zani­miva pa je Spominčica, ki jo je preplezal dva dni kasneje z Mi­lojko Lesjak. Ocenil jo je s IV+/III-IV, A0, (plezala pa sta jo 10 ur). Vstop je med Kovinar­sko (3) in Bavarsko (5), nekje na prvi tretjini križa Gorenjsko smer (4) in višje gori še Zlatoro­gove police (2), na Komarjevi polici pa še Dolgo Nemško smer (1). Spodaj desno je označena še Peternelova (6) smer.

Ranjenega planinca prepeljal helikopter
TRENTA, 5. septembra – do­poldne je posadka helikopterja RSNZ pripeljala izpod Razorja v reševalni mreži ranjenega, 63- letnega Avstrijca Ericha Wimmerja. Včeraj opoldne mu je, ko je še z dvema prijateljema sesto­pal z Razorja (2601 m), na mokri skali zdrsnilo. Pri padcu si je po­škodoval levi gleženj. Nekaj časa je še hodil sam, nato so mu pošle moči. Zvečer ob 21. uri so milič­niki oddelka milice Kranjska go­ra in tamkajšnji reševalci odšli z nosili čez Vršič proti Mlinarici. Opolnoči so bili pri ranjencu, ki so ga zjutraj odpeljali v dolino in v jeseniško bolnišnico.

M.K.

Trd pristanek z zmajem
TAMAR, 4. septembra – Za­radi nepravilnega ravnanja z zmajem pred pristankom se je včeraj v Tamarju ranil 52-letni Wolfgang Briegleb iz Zahodne Nemčije. Dopoldne se je z zmajem povzpel iz Tamarja do ple­mena pod Malo Mojstrovko in poletel v dolino Tamarja. Nekaj metrov pred pristankom je prehitro dvignil zmajev »kljun«. Pri padcu na tla se je ranil. Miličniki iz Kranjske gore in gorski reševalec so ranjenega Wolfganga prinesli do reševalnega avta, ki ga je odpeljal v jeseniško bolniš­nico.

M. K.

Vrata čakajo slavje

V nedeljo osrednja proslava ob XII. dnevu planincev Slovenije – Slavnostni govornik predsednik skupščine SR Slovenije Milan Kučan
LJUBLJANA – Planinsko društvo Dovje Mojstrana ne bi moglo lepše proslaviti pomembnih jubilejev – 85-letnice Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, 70-letnice Aljaževega doma v Vratih, 90-letnice prvega vzpona čez Steno in 100-letnice prvega pristopa na Škrlatico – kot z dnevom slovenskih planincev, ki bo v nedeljo v Vratih.
Kakor je povedal predsednik PD Dovje – Mojstrana Stanko Kofler, je v Vratih vse nared za nedeljski pla­ninski praznik, na katerem pričakuje­jo pet tisoč planincev, slavnostni go­vornik pa bo predsednik skupščine SR Slovenije Milan Kučan.
Dela za osrednjo proslavo dneva planincev, ki jo je tokrat prevzelo pla­ninsko društvo izpod Triglava, ni bilo malo. »Vendar smo povsod naleteli na razumevanje, pri jeseniški železar­ni, gozdnem gospodarstvu, kjerkoli smo zaprosili za pomoč. Celotna kra­jevna skupnost Dovje – Mojstrana si prizadeva za nedeljsko prireditev«, je poudaril predsednik PD Dovje – Mojstrana.
Mojstranski planinci so za nedelj­sko slavje pripravili bogat kulturni program, v katerem bodo sodelovali člani KUD Jaka Rabič, gledališki igralec, domačin Rudi Kosmač, godba jeseniških železarjev in pevski zbor Drago Bregar PD Ljudska pravica iz Ljubljane. Izdali so poseben plakat in značko, ki ju je zasnoval arhitekt Vla­sto Kopač, za obiskovalce pa so malo pred Aljaževim domom v Vratih pri­pravili dovolj parkirišč. Parkirišča bo­do v Vratih ostala tudi po proslavi, zato PD Dovje – Mojstrana odslej ne bo več dovolilo, da bi se avtomobilisti ustavljali ob planinski postojanki v Vratih.
Ob dnevu slovenskih planincev je PD Dovje – Mojstrana izdalo brošuro, v kateri je Tone Strojin orisal lik Jakoba Aljaža, človeka, čigar ime je najtesneje povezano s Triglavom. Knjižica bo v nedeljo na voljo vsem obiskovalcem Vrat, prodajali pa bodo tudi publikacije planinske založbe, ki se jih je nabralo že šestdeset. Planin­ska založba bo na proslavi v Vratih prvikrat ponudila tudi karto Kara­vank, s katero je zapolnila občutno vrzel.
Marljivi planinski delavci so posto­rili vse, da se bodo udeleženci prosla­ve ob dnevu slovenskih planincev v Vratih kar najbolje počutili, upajo pa tudi, da bodo Vrata obsijana s son­cem. Tako bo nedelja v Vratih zares pravo slavje vseh planincev v Sloveni­ji, ki jih je danes že sto tisoč, združeni pa so v 164 planinskih društvih.

JOŽE DEKLEVA