Tudi Jugoslovani uspešni v steni Grandes Jorasses
Okoli dva kilometra široka in do 1200 m visoka je severna stena Grandes Jorasses. Naši alpinisti so bili doslej v njej uspešni že večkrat in danes lahko trdimo, da je med 22 smermi in variantami kar trojica »naših«.
Greben Hirondelles se strmo vzpenja k glavnemu vrhu (I) – 4208 m visokemu Pointe Walker. Potem pa sledijo (označeni z rimskimi številkami): Pte. Whymper (4184 m), Pte. Croz (4110 m), Pte. Hélène (4045 m), Pte. Marguerite (4065 m) in Pte. Young (3996 m), vse konice imenovane po slavnih gornikih.
Slavna pa so tudi imena, ki so v fotografijo Jorassov zarisala prvenstvene smeri.
1. Ledna vesina levo od Mrtvaškega prta: Alex MacIntyre, Tim Rhodes in William Todd junija 1976.
2. Mrtvaški prt (Lienceul): René Desmaison in Robert Flematti 17. – 25. januarja 1968. Prvo poletno (in drugo v celoti, za četverico češkoslovaških alpinistov) ponovitev so opravili- Janko Ažman, Janez Brojan in Zvone Kofler od 6. do 8. julija 1970.
3. Varianta Mrtvaškega prta: Lois Audoubert, Thierry Leroy, A. Grosboillot in J. Spagnola 27. julija 1975.
4. Severovzhodna stena Pte. Walker: Giorgio Bertone, Michel Claret in Rene Desmaison (le-ta je smer pred tem skoraj že preplezal s Sergejem Gousseaultom v dneh od 10. do 25. februarja 1971, vzpon pa se je tragično končal) 10. – 17. januarja 1973.
5. Smer »Rolling stones« v Pte. Walker: Jaroslav Kutil, Tomaš Prochazka, Ludek Slechta in Jiři Svejda 24. -29. julija 1979.
6. Rebuffatova varianta v Walkerjevem stebru
7. Walkerjev steber: Riccardo Cassin, Luigi Esposito in Ugo Tizzoni 4. -6. avgusta 1938. Prva jugoslovanska toda ne edina) ponovitev: Janez Brojan, Klavdij Mlekuž, Janko Ažman, Zvone Kofler in Tine Čopič-Matija Maležič 24. -29. julija 1968.
8. Terrayeva varianta Walkerjevega stebra: Louis Lachenal in Lionel Terray, 10. in 11. avgusta 1946.
9. Angleška smer po Centralnem ozebniku: Nick Colton in Alex MacIntyre 6. in 7. avgusta 1976.
10. Japonska smer po Centralnem ozebniku: Yashuo Kanda, Yashuo Kato, Hideo Miyazaki, Toku Nakano in Cazuhide Saito od 19. do 29. marca 1972.
11. Ametist ali Direktna v Pte. Whymper: Louis Audoubert, Michel Feuillarade, Marc Galy in Yannick Seigneur, od 19. do 27. januarja 1974
12. Smer Bonatti-Vaucher v Pte. Whymper: Walter Bonatti in Michel Vaucher, 6. -9. avgusta 1964.
13. Smer Peters-Meier v Pte. Groz: Martin Meier in Rudolf Peters, 28. in 29. junija 1935 Prva in doslej edina jugoslovanska ponovitev: Boris Krivic in Bine Mlač 6. julija 1969.
14. Direkten vstop in izstop Grozovega stebra: J. Brechu, G. Michel, A. Muller, P. Revel, G. Vergez, Louis Lachenal in Gaston Rebuffat 4. julija 1947.
15. Direktna varianta Crozovega stebra: Egon Pracht, Günther Schweisshelm in Reiner Weichler, 14. -16. avgusta 1973.
16. Slovenska smer: Franček Knez, Vanja Matijevec, Lado Vidmar in Jože Zupan, 7. 8. julija 1977.
17. Polska smer med Crozovim stebrom in Pte. Hélène: Jerzy Kukuczka, Wojcieh Kurtyka in Marek Lukaszewski, 3. in 4. avgusta 1975.
18. Poljska smer v Pte. Hélène: Eugeniusz Chrobak, Jacek Poreba in Wojtek Wroz, 24. in 25. julija 1970.
19. Jugoslovanska smer: Janez Gradišar in Igor Herzog, 4. -6. avgusta 1976
20. Smer v S steni Pte. Marguerite: Jean Couzy in René Desmaison 5. in 6. avgusta 1958.
21. SSZ steber Pte. Young: Enrico Cavalieri in Adrea Mellano, 13. in 14. avgusta 1958.
Tretja »naša« smer v Jorassih
Franček Knez in Janez Skok sta v Pte. Young preplezala Štajersko smer
LJUBIJANA – Franček Knez in Milan Romih (oba Impol) sta za začetek kljub neugodnim razmeram ponovila smer bratov Schmid v Matterhornu. Potem pa sta s tovarišema iz odseka Danijem Tičem in Matjažem Pečovnikom v montblanški skupini takoj preplezala prvenstveno smer – Slovensko (40-50 stopinj, 4 h) v Les Courtes. Vzpon so opravili ponoči, ker poteka po visečem ledeniku pod Col de la Tour des Courtes, v katerem doslej sploh še ni bilo nobene smeri.
Potem so Knez, Romih, Tič in Janez Skok (Akademski AO) v noči s 17. na 18. t. m. v šestih urah ponovili ozebnik Lagard (V+/V), in sicer z direktnim vstopom. Dva dni za tem sta Knez in Skok z enim bivakom preplezala lepo novo smer (V, Al, 22 h) v Druju, ki poteka desno od Bonattijevega stebra.
Za konec pa sta Knez in Skok »skočila« še v Jorasse. Samo en dan sta počivala, potem pa v 9 urah (23.-24. t. m.) preplezala Štajersko smer (IV) v Pointe Young, skrajno desnem vrhu Grand Jorassev. Ker so bile slabe ledne razmere, smeri nista mogla izpeljati direktno na vrh, ampak sta se morala za dve vrvni dolžini umakniti na raz (smer 21).
FRANCI SAVENC
VSI TRIJE ZADNJI PROBLEMI ALP – Borut Bergant je prvi izmed Jugoslovanov, ki so ponovili vse »tri zadnje probleme Alp«. Rojen je bil 20. novembra 1954, plezati pa je pričel leta 1970. Že leta 1974 je ponovil Walkerjev steber v Grandes Jorasses, letos pa v obdobju 11 dni še S steno Eiggerja in 24. t. m. v navezi s tovarišem iz odseka (Tržič) Filipom Bencetom – s katerim sta plezala tudi prvo smer- še smer bratov Schimdt v S steni Matterhorna. V steno Matterhorn sta vstopila opolnoči in po spodnjem snežišču dobro napredovala, zgoraj pa sta imela precej požleda in tudi hudo mraz je bilo, tako da so morali nekatere reševati. Plezala sta vsega 17 ur, toda brez bivaka.
Tesnejše sodelovanje pri planinski vzgoji
Srečanje zastopnikov evropskih planinskih organizacij v Chamonixu – Tudi praktično delo
CHAMONIX – Od 1. do 15. t m. je bilo pod Mont Blancom srečanje zastopnikov evropskih planinskih organizacij, ki ga je pripravil CAF (Club Alpin France), vodil pa predsednik njihovega odbora za stike s tujino Paul Braset. Med 20 zastopniki, Id so prišli iz ZRN, Poljske, Irske, Španije (in posebej še Katalonije), Švice, Grčije, sta bila tudi naša zastopnika Vilota Potočar (Kamnik) in Janez Vodlan (Domžale). Manjkali pa seveda niso tudi Francozi.
Srečanje so začeli v znani šoli za alpinizem in smučanje ENSA, kjer so udeležence poleg direktorja pozdravili še predsednik CAF in FFM ter župan Chamonixa. Naslednji dan pa so se odpeljali na Montenvers in se prek ledenika Mer de Glace napotili v Refuge d’Envers des Aiguilles, kjer so potem bivali ves čas srečanja. Na njem so predstavili vsak svojo organizacijo, načine dela in predvsem vzgoje ter izobraževanja. Ogledali pa so si prikaz hoje v snegu in ledu, tehnike plezanja v ledu, novega načina samoreševanja iz ledeniških razpok itd. Precej pa so se tudi pogovarjali o možnostih izmenjave alpinistov, ki naj bi potekala med klubi, pa o skupni alpinistični odpravi itd. Imeli so tudi precej obiskov, ekipa TV je posnela reportažo o srečanju, predvsem pa so se veliko pogovarjali. Vmes pa plezali. Opravili so prečenje les Courtes-Col des Cristaux ter vzpon po Contaminovi smeri in J razu (Integral) Aig. du Moine.
Po vrnitvi v Chamonix so imeli še sklepno razpravo v ENSA, komandir gorske žandarmarije v Chamonixu jim je predaval o ureditvi njihove GRS (PGHM), ogledali pa so si tudi film o reševanju s helikopterjem ter o poškodbah. 15. avgusta, na praznik gorskih vodnikov v Chamonixu, pa so sodelovali tudi na njihovi prireditvi. Spoznali so številne znane alpiniste, od M. Hercoga, G. Rebuffata, M. Schatza in drugih. Pa tudi med udeleženci niso bili nič manj znani: Frison-Roche (predsednik odbora za vzgojo pri FFM), W. Müller iz Švice itd.
Srečanje, ki je bilo prvo te vrste, postalo pa naj bi tradicionalno (prihodnje leto bodo organizatorji Nemci), je minilo v zadovoljstvo vseh.
V. J.
Pripravnik lahko pleza kot prvi?
Na Vršiču se je končal poletni republiški alpinistični tečaj
LJUBLJANA – V nedeljo 17. t. m. zvečer se je pričel, v soboto opoldan, po polnih sedmih dneh pa končal letošnji republiški poletni alpinistični tečaj v Poštarski koči na Vršiču. Plezali so vse dni, razen četrtka, ko so imeli že po načrtu dan za aktiven odmor. Ta dan so obdelali trening, GRS in varovanje (z avtom). Druge dni pa so plezanje dopolnjevali še z razpravami, spoznali pa so se tudi z osnovami orientacije.
V Nad Šitom glavi, Veliki in Mali Mojstrovki, Travniku, Šitah, Pelcu nad Klonicami in Prisojniku (Vrhu kraj sten ter Zadnjem) je 12 tečajnikov pod vodstvom sedmih inštruktorjev (vodja je bil Viki Grošelj) preplezalo 13 različnih smeri.
Vsak je opravil najmanj po pet vzponov, nekateri tudi po šest. Bistvena novost (poslej naj bi bil tak tečaj obvezen pred izpitom za alpinista) v primerjavi z dosedanjimi tečaji, pa je bila v tem, da so precej tudi naprej, se pravi, kot prvi v navezi (III – IV ). To pa je za prenekaterega bistvena novost in jo bo potrebno še temeljito preučiti, še posebno, ker je pravzaprav v nasprotju tudi s pravilnikom.
ALPINISTIČNE NOVICE
Riba v Travniku
Rok Kovač in Lidija Painkiher (oba člana Akademskega AO) sta 21. t. m. ponovila smer Kunaver-Drašler v Sfingi. Dva dni kasneje pa sta že stala pod Steno Travnika, v kateri sta si zamislila nov smer. Preplezala sta črno steno med »stebri« (prek katerih poteka smer Jesih-Lipovec) in Direktno na Tschadov steber na desni. Smer, ki poteka po desnem robu te stene, sta zaradi značilnih (in številnih) lusk imenovala Riba, ocenila pa s x A2, – VI/IV – V, 300 m, 7 h. Izplezala sta po Tschadovi smeri.
Slabe razmere v Matterhornu
Marko Grad in Stane Klemenc (oba AO Domžale) sta 18. t. m. poskusila preplezati smer bratov Schmid v S steni Matterhorna. Toda – tako, kot jima je napovedal že oskrbnik – ko sta v prišla steno, so bile skale preveč zasnežene in po smeri iz leta 1923 sta izplezala na greben ter po njem na vrh. Sicer pa to ni bila prva naveza, ki je morala letos odnehati takoj po vstopu ali še prej.
Ponovitev Stebra
Ivo Verbič je pretekli teden s slovaškim alpinistom ponovil Steber in Zajedo v Šitah, potem pa še Dularjevo zajedo v Jalovcu. Franci Bračko in Tone Golnar (vsi AO Kozjak) pa sta 26. t. m. preplezala Vzhodni steber Križa.
Prvenstveni in ponovitve v BIH
Naim Logič in Muhamed Šišič sta 20. julija preplezala novo smer (IV+/III-IV, 150 m,2 h) v Malom Treskaču (Treskavica). V sosednjem Velikem Treskaču pa sta preplezala novo smer (IV/III, 250 m, 2 h) Branimir Maltarič in Šišič 16. t. m.
Brata Milan in Goran Grozdan sta 16. t. m. opravila peto ponovitev Bosanske smeri (6 h), Mukrin Šišič (vsi iz Zenice) pa 4. ponovitev (in prvo solo) Stebra Izgorjele Grude. Štiri dni kasneje sta Maltarič in Pajkonovič preplezala Direktno v Obliku (V IV) na Treskavici.
American Alpine Journal
V drugem delu letošnjega ameriškega Alpine Journala, ki ga že vrsto let uspešno ureja H. Adams Carter, je spet precej o našem alpinizmu. Že v uvodnem delu je osem strani obsegajoče poročilo o vzponu na Everest (The Complete West Ridge of Everest) z dvema celostranskima skicama in šestimi fotografijami. Slede krajše poročilo o kranjski odpravi na Alpamayo z zanimivo fotografijo JZ stene (žal pa brez včrtane smeri), o izmenjavi naših in ameriških alpinistov, o naši šoli za GV v Nepalu ter dva zapisa o Pamirju.
Novost drugega letošnjega zvezka (prek 350 strani) so tudi odlične barvne reprodukcije na debelem umetniškem papirju, ki so primerne tudi za okras sten, na koncu pa je še zemljevid (1:24.000) dela Aljaske. O člankih pa ni potreben poseben komentar kot navadno so vsestranski in izčrpni, revija pa zajema skoraj ves svet.
Še enkrat Eiger
V dneh od 21. do 23. t. m. sta S steno Eigerja po klasični smeri ponovila tudi Aleš Stopar in Jože Zupan (oba AO Celje). Prvič sta bivakirala sredi Drugega ledišča, drugič pa nad Rampo (plezala sta 27 ur). Sicer pa sta povedala, da je precej letelo kamenje in da je bilo vreme sicer odlično, le drugo noč je hudo pihalo in ledišča so bila prekrita z vodnim ledom. Z njima so plezali tudi trije Švicarji, med sestopom pa sta izvedela, da sta v steni tudi dva Nemca.
Letošnja balkaniada
Balkaniade, ki je bila letos v organizaciji PZ Jugoslavije od 21. do 24. t. m. v Durmitorju, sta se iz Slovenije udeležila le člana AO Celje Janez Črepinjšek in Ivan Srebot. Toda s plezanjem ni bilo sreče. Šele v petek popoldan so prišli v gore, v soboto pa se je vreme poslabšalo. Kljub temu sta naša dva, pa naveza iz Nikšiča in ena grška, v megli preplezali (verjetno) prvenstveno smer v levem delu stene Sljemena. Dve navezi Bolgarov pa sta plezali nekoliko bolj desno.
Belak kot gorski vodnik
Stane Belak-Šrauf je kot gorski vodnik z Hansem Steinbachom iz Frankfurta opravil nekaj zanimivih vzponov. 15. t. m. sta (prva poleti?) opravila vzpon po kombinaciji: vstopna varianta Jeglič-Pintar-Dular, iz stene pa sta izplezala prek Čopovega stebra. Torej 1000 m, V-VI, plezala pa sta 15 ur. Dva dni kasneje sta v Mali Goličiči, med Direktno in Hansovo smerjo preplezala novo (IV-V, 400 m, 7 h). Potem sta v Šitah preplezala še Zupanovo smer in za konec 23. t. m. še Srakarjevo s kranjsko varianto v Koglu.
V skupini Pala
Navezi Ničo Kregar – Matevž Suhač in Mitja Kanellopulos – Marko Košir (zadnji Akademski AO, ostali AO Matica) sta 18. t. m. ponovili smer Solleder – Kummer v Saas Maor, dan kasneje pa še Raz tančic v Cima Madonna (V-IV, 400 m).
Dvakrat Šlosarska v Steni
V soboto 23. t. m. sta Šlosarsko smer (VT, AO) v Steni ponovili navezi Fabjan – Furlan (AO Postojna) in Matjaž Ivnik – Iztok Tomazin (OA Tržič). Pravijo, da je lepa in v njej že dovolj klinov. Biščak in Škamperle (oba AO Postojna) pa sta ponovila Ljubljansko smer.
Potreben je dodatek
Junija 1977 je PD Kranj izdalo vodnik Ravenska Kočna – plezalni vzponi, ki sta ga pripravila Robert Gabršček in Matjaž Dolenc. In takoj se je poznalo na obisku tamkajšnjih sten. Vrste se ponovitve, tudi zimske, vsako leto pa preplezajo po več novih smeri. Čeprav je vodnikov še dovolj na zalogi, je že nujno potreben dodatek.
Morda bi bilo še najprimerneje pripraviti posebno številko Alpinističnih razgledov in vanjo uvrstiti vsaj najpomembnejše podatke. Namesto fotografij pa bi bile dobre perorisbe, saj bi si kasneje lahko vsakdo nove smeri vrisal v vodnik.
Prva ponovitev
Kamničana Janko Plevel in Franc Vetorac sta 17. t. m. v 8 urah ponovila smer Constantini-Apollonio v Toffani di Roses (VI, A 2). To je smer, v kateri sta se lani ponesrečila Čulk in Lesjak.
Tudi Kranjčani v Pali
Raz tančic v Cima Madonna sta 22. ponovili še dve navezi: Tomaž Jamnik-Marko Štremfelj in Andrej Štremfelj (vsi AO Kranj) – Marjan Manfreda (AO Matica); zadnja dva v vsega dveh urah. Dan kasneje je prva naveza preplezala še S steno Cima Canali (III-IV, 500 m, 4 ure), druga pa Sodederjevo smer v Sas Maor (VI, A 1, 400 m le II-III, sicer 1000 m) v nekaj manj kot štirih urah.
Samohodec v Travniku
8. t.m. je mladi Bojan Šrot, član AO Celje sam preplezal težko (VI- /V, 700 m) Zajedo v Travniku. Smer sta prva preplezala Mitja Kilar in Igor Levstek 23. julija 1953, potem pa je čakala kar pet let na prvo ponovitev, čeprav poskusov ni manjkalo. Avgusta 1958 sta jo ponovila Lojze Golob in Ivo Reya. Dve leti kasneje Ljubo Juvan in Franci Savenc, kot tretja pa (4. julija 1961) Stanislav Gilič in Boris Kambič.
»Še pred nedavnim bi bilo to senzacionalno dejanje«, je ob solo ponovitvi Zajede v zadnjem celjskem Novem tedniku zapisal Ciril Debeljak – Cic. »Nekdaj smo lahko šteli soliste na prste, v tako težkih smereh pa so bile ponovitve le vsakih nekaj let.
V Ilijevi steni na Pelješcu
Bojan Pollak, ki se je iz nepalske šole za GV vrnil s poškodovano nogo, je že okreval in je že prestal tudi osemdnevne vojaške vaje in – dopust ob morju. Z morja je zanimivo poročal.
18. t. m. sta Pollak in Tone (oba Kamnik) ter Metod Škarja (Mengeš) in Aleš Kunaver (Matica) preplezali novo smer (Aroma, IV) v desnem delu Sv. Ilije na Pelješcu, oziroma v desnem delu skalne bariere, ki se nadaljuje od imenovanega vrha proti vzhodu. Dan kasneje so Tone in Metod Škarja ter Pollak preplezali še Badijsko smer (V/I, 380 m ), Orlovo rampo (IV-V) in Oazo (V+), vse v levem delu stene Sv. Ilije. Z Metodom Škarjo pa je Pollak za konec preplezal še Kataforezo (IV+) v desnem delu stene.
Na osnovi dobljenih informacij so vse te smeri (poleg lanske Pollakove »Dopustniške« I/III, 400 m) sploh prve v tem ostenju. Sicer pa je vrh Sv. Ilije visok 961 m, stene pa merijo 100-200 m, le grebeni do 450 m. Kamen je podoben onemu v Paklenici, le da je slojevitost različna – od vodoravne do navpične.
Novice od vsepovsod
AO Celje: Lojze Cajzek in Aco Pepevnik sta 24. t. m. ponovila Jugov steber v Steni.
AO Litostroj: Silvo in Stane Kragelj sta 23. t. m. ponovila Zajedo Šit.
AO Ljubljana-matica: Dušan Dvoršek in Ničo Kregar sta 14. t. m. ponovila Pripravniški steber v Z steni Planjave. Boris Bertoncelj in Mitja Kanellopulos pa sta 23. t. m. preplezala smer Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu.
AO Mojstrana: Brane Pečar je s Francijem Teražem 26. t. m. preplezal Kratko Nemško smer, Dorči Kofler pa 22. t. m. sam Potočnikovo v Sp. Rokavu, sestopil pa je po Jugovi smeri.
