Kvalitetni vzponi tudi na taboru
Slabo vreme je plezalce motilo v ostenju Malega Mangarta in Vevnice
Letošnji republiški poletni alpinistični tabor v Zahodnih Julijskih Alpah je bil sicer slabo obiskan in udeležence je močno oviralo slabo vreme, kljub temu pa so opravili več kvalitetnih vzponov. Tabor je vodil Peter Podgornik (AO Nova Gorica), ki je poskrbel tudi za vse opise, tako da bo za ostenje Malega Koritniškega Mangrta in Vevnice (z italijanske strani) kmalu mogoče pripraviti plezalni vodniček.
V soboto je zaradi slabega vremena odpadla ponovitev smeri Mongo v Vevnici, dan za tem pa sta navezi iz AO Rašica Slavko Frantar-Janez Roš in Stane Mokotar-Stanko Silan ponovili Gilbertijevo v M. K. Mangartu. V ponedeljek so Filip Bence (AO Tržič) in Niko Novak (AO Rašica) ter Janko Meglič in Jože Rozman (Oba AO Tržič) preplezali Flereaninijevo v M. K. Mangrtu, Frantar in Roš smer Barbara, Mokotar in Silan pa Gollijevo (3. – 4. P) v Vevnici. Dan za tem sta Meglič in Rozman preplezala Gilbertijevo v M. K. Mangrtu, Bence in Podgornik, pa kakor kaže, novo v Robu nad Zagačam (V-VI, 500 m, 7 ur). Ta dva sta 26. preteklega meseca preplezala še kamine desno od Gilbertijeve v Vevnici, za katere tudi ni podatkov, da bi bili že preplezani, čeprav sta v srednjem (lažjem) delu našla tri kline. Kar štirikrat so ponovili znano Cozzolinovo zajedo v M. K. Mangrtu. Plezale so jo naveze: Ničo Kregar-Zoran Radetič (oba Matica), Mokotar-Silan, Meglič-Rozman in Ivan Menard-Peter Poljanec (oba AO Idrija). Gollijevo v Vevnici sta 25. avgusta ponovila še Novak in Podgornik, Desno Piussijevo v isti steni Frantar in Roš, drugo ponovitev Vzhodnega stebra Vevnica pa sta 25. avgusta opravila Frantar in Novak.
Vsega skupaj 19 članov osmih AO je na taboru, ki bi lahko postal tradicionalen, opravilo 32 vzponov, večina od njih pa je V in VI težavnostne stopnje.
Trije opisi za arhiv
Niko Novak (AO Rašica), ki skrbi za zbiranje gradiva o alpinističnih turah v desnem predelu Vršiča, je za poletni začetniški tečaj pripravil poseben načrt. Toda uresničili so ga lahko le deloma. 17. avgusta je Janez Benkovič (AO Kamnik) s tečajnikom »odkril« neznano smer v Kraj sten in v njej tri kline. Dan kasneje je Novak z dvema tečajnikoma po Našem alpinizmu rekonstruiral potek smeri Čop-Tominšek v Prisojniku (IV/II-III), potem pa so preplezali v JZ delu Kraj sten še novo smer, ki so jo posvetili Marku Skorenšku (IV+ 2R, II-III 3R, ostalo I-II, 300 m, 3 h). Takoj prvi dan pa sta Novak in Jani Bele (AO Rašica) s tečajnikoma opravila 1. P Desne v Škofovi glavi.
V Srebrnjaku
Matevž Lenarčič in Bojana Tomaž (oba AO Trbovlje) sta 25. avgusta preplezala Skalaško v Špiku, dva dni kasneje pa sta hotela ponoviti Bratovsko v Srebrnjaku. Vstopila pa sta povsem narobe – kar sta ugotovila šele doma – in velik del stene preplezala po svoje. Če pa je tod (v SZ stebru) pred njima že kdo plezal, pa bo potrebno šele ugotoviti.
Sam v Aig. Verte
Tudi drugi obisk Zahodnih Alp se Iztoku Tomazinu (AO Tržič) ni povsem posrečil. Najprej je štiri dni snežilo in zapadlo več kot pol metra snega, potem pa mu je pod steno Les Droites zbolel še tovariš. Pa je 30. preteklega meseca nekaj po polnoči vendarle vstopil, in sicer v Direktno smer v Aig. Verte. Pod ključnim mestom (75 st.) pa je moral zaradi plazov prečiti v desno in je izplezal po Couturierivem ozebniku. V slabih razmerah, bilo je vsega, od vodnega ledu do čez kolena visokega pršiča, je za vzpon potreboval šest, za sestop (po Whymperjevem ozebniku) pa pet ur. Potem se je vreme spet poslabšalo, sneg je zapadel do višine 2000 m in Chamonix se je ponovno izpraznil.
V Dolški škrbini
Davo Karničar in Karmen Kern sta v Dolški škrbini, med Centralno in Kolenčkovo smerjo preplezala novo – Plavo smer (V-, 200 m). V Grintovcu pa sta ponovila Zgrešeno smer in Kašutovo z novo vstopno varianto. Luka Karničar in Metod Smrtnik (vsi AO Jezersko) pa sta preplezala kombinacijo Steber in Smer nad stebrom.
Vzponi mladih iz AO Kamnik
Tudi mlajši člani AO Kamnik veliko plezajo. Darko Božič in Edo Pavlič sta ponovila Rumeno zajedo s Tržiško varianto, zadnji z Marjanom Kakerjem pa Univerzalno z Jugovo počjo v Planjavi ter Geršak-Grčar v Vežici in Pintarjevo v Dedcu. Marjan Kregar je s Sonjo Lanišek ponovil Bolostajo in Rekrutsko v Vršičih. V isti steni sta Meta Bernot in Bojan Pollak preplezala Preložnikovo in Lukmanovo, Janko Plevel in Lado Podbevšek pa Mengeško. Igličevo v Mali Rinki sta preplezala Mihaela Možek in Plevel, Smer po zajedi in Zgornji steber v Brani pa Franc Kemperle in Podbevšek.
Prvenstveni v Rušici in Frdamanih policah
Lojze Cajzek (AO Celje) in Franček Knez (AO Impol) sta 18. avgusta nenavezana preplezala Dolgo Nemško smer v vzponu in Slovensko v sestopu, dan za tem pa še Bavarsko. Tretji dan sta ponovila še Direktno v Špiku (Knez prosto). To smer sta preplezala še Milan Černilogar in Slavko Svetičič (oba AO Idrija). V grapi med Špikom in Vršiči, po kateri so sestopili, je Knez ves čas plezal, drugi pa so si nekajkrat pomagali z vrvjo.
V soboto 21. preteklega meseca so Cajzek, Knez in Mojca Mazej (AO Celje) preplezali novo smer (Vzdih: IV+, A 1, 7 h) v Rušici. Smer, za katero je značilna trdna skala, se pričenja levo od Direktne, potem jo prekriža in desno od nje izstopi. Cajzek in Knez sta preplezala novo smer (Guba: IV-V, A 1,13 h) tudi v Frdamanih policah. Poteka najprej desno od smeri Miš-maš, do variante Severnega raza, dva raztežaja po njej, izstopi pa desno po stebru.
Tudi v italijanskih Dolomitih
Andrej Debevc (Akademski AO) in Zoran Radetič (AO Matica) sta letos poleti preplezala Grafferjevo smer (V+, 380 m) v Campanile Basso (Brenta) in Fehrmannovo (IV+, 400 m) v isti steni. 13. in 14. preteklega meseca sta ponovila še smer Rossi-Simon (VI-, 870 m) v S steni Pelma (3168 m). 25 avgusta pa sta Debevc in Simona Golič (Akademski AO) preplezala smer Humar-Škarja v JV steni Planjave.
Vzponi mladega Kranjčana
Srečo Rehberger je 6. avgusta – sam preplezal Grintovčev steber, Kašutovo in Zgrešeno. Dva dni za tem sta z Matejem Kranjcem (oba AO Kranj) preplezala Teranovo v Dolgem hrbtu (levo od Gunceljske, VI-/III-V). Potem je spet plezal sam, in sicer Jubilejno v Dolgem hrbtu. 12. preteklega meseca sta s Kranjcem ponovila Libereško v Frdamanih policah, naslednji dan pa z Nenadom Ivanovičem (AO Rijeka) preplezal Zajedo Travnika. In potem Rehberger spet sam: Zajeda Ekar-Jamnik z vstopno varianto v Zdolški škrbini in Davotova v Kočni. 27. avgusta sta Rehberger in Luka Mekuč ponovila JLA v Šitah, zadnjega avgusta pa Rehberger sam še smer Kemperle-Murovec do sredine.
Vse o Marmeladi
V septembrski številki revije Bergsteiger-Mountaineer je večina prostora posvečena najvišjemu vrhu italijanskih Dolomitov – Marmoladi. Za alpiniste je seveda najbolj zanimiva njena J stena, njena kronika in pregled smeri, med katerimi je omenjena tudi Slovenska smer (Herzog-Gradišar 16. in 17. julija 1974). Za tiste, ki razmišljajo o ciljih v njej, pa je seznam desetih najtežjih smeri; začenja se z »Weg durch den Fich«, ki sta jo lani preplezala Koller in Šustar (ČSSR) in ocenila s VII+, zaključuje pa z Via dell’ Ideale (Aste-Solina, 1964, VI-). Ne manjka seveda tudi lepih barvnih posnetkov in shem izbranih plezalnih smeri.
V prihodnje bolj koordinirano
Letos je južnoameriške Ande obiskalo pet skupin naših alpinistov samo v času glavne sezone. Vsaka je potovala posebej in nobena ni bila dovolj številna, da bi lahko izposlovala skupinski popust pri letalskih prevoznikih. Sedaj – jeseni – je podobno z odhodi v Nepal. Štiri do pet jih bo in spet vsak posebej, vsak v drugem aranžmaju, pa le eden dovolj močan za popust. Da bi se to v prihodnje ne ponavljalo, saj s tem izgubljamo precejšnja sredstva pa tudi drugi problemi so, je IO PZS na zadnji seji sklenil, naj KA PZS in komisija za odprave v tuja gorstva pripravita predloge za primerno koordinacijo v prihodnjem letu, isto pa bodo predlagali tudi na seji predsedstva PSJ. Najverjetneje bo že jeseni tudi sestanek vseh zainteresiranih za potovanja v Ande v prihodnjem letu.
Poster »Škrlatica« in značke »Andi 83«
AO Rašica iz Ljubljane pripravlja prihodnje leto odpravo v Ande, dobršen del sredstev pa nameravajo zbrati z raznimi akcijami. Izdali so zanimiv poster »Škrlatica« (80 din) pa tudi njihove značke »Andi 83«, ki so naprodaj po 30 din, so med lepšimi. Dohodek se steka v sklad za odpravo, o možnostih nabave pa daje informacije Tine Bucik (tel. (061) 552-242) oziroma je oboje mogoče kupiti vsak torek in četrtek med 19. in 20. uro v društvenih prostorih v šentviškem Domu svobode.
Seveda pa člani AO Rašica tudi plezajo. Navezi Tine Bucik – Stane Mokotar in Tone Štancar – Andrej Žnidaršič sta ponovili Cizljevo v Špiku, Janez Kastelic in Stane Silan pa Wisiakovo, Peternelovo s Čopom in Šlosarsko v Steni.
Odpotovali so v Maroko
V soboto 28. avgusta je z vlakom odpotovala v Maroko skupina članov AO Črnuče: Boris Benedičeč, Sandi Kogovšek, Danilo Patarčič (vodja), Janez Pirnat in Dušan Žigon. V domovino se nameravajo vrniti okoli 23. septembra, v času, ki jim bo na voljo, pa čim bolj raziskati gore v Srednjem Atlasu. V tej afriški gorski skupini nameravajo tudi plezati. Slovenski planinci so se s temi gorami že večkrat srečali. Prvi vzpon na najvišji vrh Atlasa Toubkal je dr. Oskar Reya opravil celo že leta 1932.
Še dve novi smeri
Simon Bizjak in Milena Ekar, člana AO Nova Gorica, sta v JZ steni Pelca nad Klonicami preplezala novo smer (Trojka: III/II, 350 m), po lažjem svetu levo od Spominske.
Bogomil Humar in Darko Obid, člana Soškega AO pa sta 21. avgusta prva preplezala Vzhodni raz Rušice (V-/III-IV, 330 m, 4,30 h) nad Prehodavci. Dan za tem sta opravila še prvo ponovitev Diagonalne (V, A O/III-IV, 450 m, 5,30 h) v isti steni.
V Dedcu, Špiku in Travniku
Slavc Svetičič (AO Idrija) je 14. avgusta sam preplezal Šarino poč, Pintarjevo, Levo in Poljsko v Dedcu. Naslednji dan je z Marijo Podnar (AO Škofja Loka) ponovil Desno smer in nekaj lažjih v Vršičih. 21. avgusta sta z Milanom Černilogarjem (tudi AO Idrija) preplezala Direktno, dan za tem pa še Skalaško v Špiku. V ponedeljek pa sta s Podnarjevo ponovila še Raz Travnika, sam pa je sestopil po Severnem razu Male Mojstrovke.
Črni kot in hrepenenje
Peter Poljanec in Boris Sedej sta 15. avgusta preplezala novo smer v »črnem kotu« med Rakovo špico in Rogljico, in sicer po osrednjem stebru. Ko pa ta zavije desno, sta nadaljevala po zajedah in izplezala med omenjenima vrhovoma (ocena V, A1/III-IV, 350 m, 7 h). Samo štiri dni kasneje je Poljanec z Ivanom Menardom (vsi AO Idrija) preplezal prvenstveno smer še v J steni Planje, čez previsno črno steno, ki kraljuje nad potjo, ki vodi na Kriške pode. Pravita, da je skala podobna oni v Paklenici, ponekod je celo še bolj »hrapava«, preprosto smer za sladokusce. Ocenila sta jo s VI, A2/IV-V, 250 m, 10 h), imenovala pa Zajeda hrepenenja (hrepenela sta po tem, da bi čim dalj uživala v prijetnem plezanju).
Tečaj na Češki koči
Bojan Leskošek in Bor Štrancar sta 14. avgusta preplezala Peternelovo s Čopovim stebrom, potem pa so člani Akademskega AO na Češki koči organizirali kratek tečaj. Bogdan Kladnik in Tine Kristan (AO Črnuče) sta 18. avgusta ponovila Maturantsko v Dolški škrbini (morda 1. P), naslednji dan sta Erika Gregorka in Kristan preplezala Kašutovo in Grintovčev steber. Tega sta potem preplezala tudi Silvo Metelko in Iztok Vilič ter Cvetka Marinič in Kladnik. 20. avgusta pa sta Marinič in Vilič ponovila Direktno v Grintovcu.
Za ljubljanske študente
Odbor za obštudijsko dejavnost pri ljubljanski univerzi je za letošnje poletje pripravil bogat program. Na tečaju, ki se je pričel včeraj na Vršiču, se bo 12 študentov seznanjalo npr. z osnovami alpinizma. Prva dva dneva bodo plezali v okolici Vršiča, potem pa bodo prešli mimo Bivaka II v Vrata, kjer bodo tečaj, ki ga vodi Stojan Burnik, sklenili z vzponom prek Stene.
Naveza Kokalj – Slabe
Andrej Kokalj in Tadej Slabe, oba člana Akademskega AO, sta 2. avgusta (oba) prosto ponovila Aschenbrennerjevo v Travniku, dan kasneje pa še Zajedo Šit (Slabe PP, dve mesti VI). Od 24. do 26. preteklega meseca pa sta plezala v italijanskih Dolomitih. Prvi dan Scarpa-Marega-Colinelli v Torre di Valgrande (V, 500 m, 4 h), potem Liebl-Schober v Pan di Zuccero (VI-, 400 m, 3,30h) in zadnji dan Andrich – Paé v Punta Covetti (VI, 800 m, 10 h). Slabe je tudi zadnjo smer preplezal prosto in najtežje mesto ocenil s VI+. Zadnje tri smeri je skupaj z njima plezala še druga naveza AAO: Bojan Leskošek – Lidija Paikiher.
Sam in v navezi
Bojan Leskošek je 19. avgusta sam preplezal Tržiško smer (do gredine), Virensovo in Srakarjevo v Koglu. Zadnji dan preteklega meseca sta s Tadejem Slabetom oba prosto ponovila Hunikino (eno mesto VI, ostalo V+ ali lažje) v Vežici. 2. t.m. pa sta Leskošek in Zoran Radetič (AO Matica, drugi Akademski AO) preplezala Perčičev steber. Pred tem je Leskošek z Borom Štancarjem preplezal Peternelovo s Čopovim stebrom, Wisiakovo z Mileno Radež, sam pa Skalaško z Ladjo.
Tovorna vlečnica na Kriške pode
Ker podjetje ni imelo na voljo dovolj delavcev za napeljavo tovarne žičnice za Pogačnikov dom na Kriških podih, se jo je moralo PD Radovljica lotiti dela samo. Alpinisti, reševalci in najbolj aktivni člani društva so v ponedeljek 23. avgusta po težavni trasi skozi Beli potok potegnili vlečno vrv dolgo 2600 m (s 1300 m višinske razlike). Sedaj pa je potrebno le še povleči nosilno pletenico in vse primerno napeti ter urediti sidrišča, pri čemer pa jim nagaja vreme.
Pripombe poznavalcev Julijcev in Karavank
Planinska založba pri PZS (Ljubljana, Dvoržakova 9) pripravlja ponatis planinskih vodnikov Karavanke in Julijske Alpe. Da bi bila vsebina kar najbolj popolna, prosi založba vodstva vseh PD s področij, ki jih »pokrivata« ta dva vodnika, kot tudi vse planince, ki ju uporabljajo, da čim prej pošljejo svoje pripombe, popravke in dopolnila.
Zlasti pomembna bodo opozorila na nove postojanke in poti (tudi na opustitev nekdanjih) ter podobne spremembe na terenu, ki so že bile opravljene, ali pa so načrtovane v tem srednjeročnem načrtu. Vsi, ki bodo poslali kakršnekoli podatke ali pojasnila, naj navedejo tudi svoj naslov (po možnosti tudi telefonsko številko), da bi bilo mogoče morebitne nejasnosti še dodatno razčistiti oziroma dobiti popolnejša pojasnila.
Podatki naj bodo kar najbolj konkretni. Sklicujte se na obrobne številke, stran in še izdajo, npr.: Š 315 b, str. 172, druga izdaja: grebenska pot je markirana in zavarovana ali podobno.
Franci Savenc
