Alpinistične novice 35/1982

Grandes Jorasses in solo vzpon v Mönchu

Zvone Drobnič, član AO Matica, in Janez Skok iz Akademskega AO sta v Zahodnih Alpah opravila tri odlične, odmevne ponovitve

Ko sta se Zvone Drobnič (AO Matica) in Janez Skok (Akademski AO) pred dnevi vrnila iz Zahodnih Alp, je bila njuna izjava kratka: »Bilo je lepo, družba odlična, le vreme zanič«. Tistemu, ki je vrtal dalje, pa so se razkrile podrobnosti, ki v marsičem ilustrirajo naš sedanji alpinizem in težave, ki so jih imeli plezalci letos v tujih evropskih gorah – kljub odlični pripravljenosti in točno izdelanim načrtom, ali pa prav zaradi teh.
Dvajset dni sta bila Grindenwaldu in njegovi okolici, toda le štirje so bili sončni. Za smer, ki sta jo hotela pre­plezati v Eigerju, pa je bilo to prema­lo. Kar dvakrat sta se povzpela celo do oken Eigerjeve železnice, pa sta se morala obakrat zaradi neurij vrniti. Le v sosednji Mönch jima je uspelo »skočiti« in v solo vzponu ponoviti smer, ki sta jo leta 1975 preplezala Eistrup in Haston (po knjigi sodeč je to celo prva ponovitev!). Kar dvakrat sta morala čakati po dve uri, v zgor­njem delu pa ju je celo hotelo zasnežiti. Potem sta še srečno sestopila po grebenu Nollen v Guggi Hütte.

Ko sta prišla v Chamonix, je bilo vreme skoraj ravno tako, le na vre­menske napovedi sta se lahko bolje zanesla. Ko pa sta prišla pod Grandes Jorasses in se namenila v Britansko smer med Pt. Walker in Centralnim ozebnikom, sta (po sedmih urah gara­nja) med razpokami ugotovila, da ne bo šlo. Sestopila sta v Leshaux in na­slednji večer odrinila znova. Ob 23. uri sta vstopila – tokrat po desni strani – in po 27 urah preplezala (verjetno šele kot četrta naveza) izjemno težav­no smer MacIntyre-Colton (1200 m, VI, 5 R škotske V). Smer poteka ob Bonatti-Vaucher, plezala pa sta jo 10. in 11. avgusta. Bivak pa sta si morala pripraviti že ob 17. uri popol­dan pod nekim previsom (v streme­nih), do katerega sta en sam raztežaj plezala skoraj štiri ure in je kamenje letelo na levi in desni.
Že med vzponom po Britanski sme­ri, pa tudi pozneje, ko sta sestopala (šla sta na italijansko stran), je bil videti Mrtvaški prt, ki se v eni sami sneženi vertikali pne v isti steni le nekoliko desno, kar lepo zalit in normalno preplezljiv, sta napravila nov načrt – želela sta ga preplezati nenavezana (V+, 800 m) in zaradi objek­tivnih nevarnosti v čim krajšem času.
Ko pa sta 14. avgusta ob enih po polnoči vstopila, je bilo vse precej drugače. Toplo vreme je namreč sto­rilo svoje in spodnji del je bil že sko­raj brez snežne prevleke. V spodnjih 150 metrih smeri je bilo tako le nekaj centimetrov ledu na skalah, zgoraj jim je povzročal hude preglavice pršič na ledu in, le srednji del je bil kolikor toliko v redu. Pa sta za smer kljub temu potrebovala vsega le štiri ure. Sestopila pa sta kar po Lastovičjem grebenu na Mer de Glace, ker sta po prejšnji turi za prenočišče v koči Jo­rasses plačala kar 80 Ffr. Pa še napo­ved se je uresničila in sta popoldan že sestopala v dežju in snegu.
V slabem vremenu in brez družbe – Chamonix je tedaj zapustila tudi veči­na naših alpinistov – sta potem še vztrajala nekaj dni, ko pa na kakšno pomembnejšo turo ni bilo več mogoče upati, sta se odpravila domov.

Alpinistke samostojno v Dolomitih
V tem italijanskem mestecu sredi Dolomitov je bilo letoš­nje srečanje alpinistk, ki ga vsako leto organizirajo pod imenom »Rendezvous Hautes Montagnes«, na njem pa se zberejo predstavnice vseh pomemb­nejših planinskih organizacij. Nas so tokrat zastopale: Ines Božič in Sanja Vranac iz Obalnega AO, Meta Meh, članica AO Celje in Ida Vidmar in Andreja Žagar, obe iz AO pri PD Ljubljana-matica.
Kot je že navada, so bile lepo spre­jete, glede pomoči pa pravijo, da sta jim najpogosteje priskočila na pomoč zakonca Silvia in Gino Buscaini, ki sta tudi dobra poznavalca naših gora. In ker je bilo na srečanju veliko mladih plezalk, je bilo vzdušje zelo prijetno in tudi uspešno. Osnovni namen, da se alpinistke, ne glede na narodnost in članstvo v organizacijah, med seboj spoznajo in navežejo stike, je bil prav gotovo dosežen.
Za ogrevanje so plezale v »Petih stolpih«, zajedo kortinskih veveric (IV+, 100 m) v Torre Roman in smer Lusy-Pompanin (IV, 100 m) v Torre Lusy. Drugi dan so v navezah Božič-Vranac, Meh-Vidmar in Žagar-Eriberto Gallozini (Firence) ponovile Peterkovo smer (V-, 400 m) v Pan di Zucchero, skupina Civetta. In za ko­nec so v nekoliko spremenjeni »po­stavi« (Božič-Vranac, Meh-Žagar in Vidmar-Gallozini) preplezale še smer Solda (V+, 400 m) v Torre di Babele, prv tako v skupini Civetta. Dober te­den dni kasneje pa je Ines Božič v navezi v Beth Wald iz ZDA opravila še dva vzpona. V Aiguille du Midi nad Chamonixom sta ponovili znano smer Eperon des Cosmiques (V, Al, 150 m) in dan za tem prečili še Mont Blanc (4810 m), najvišji vrh Evrope v običajni smeri.

SP Peternelove s Čopovim stebrom
Zvone Bunčič in Janez Jeglič, člana AO Domžale sta 14. avgusta preple­zala Dolgo Nemško smer in S greben do vrha Triglava. Dan za tem pa je Jeglič, čeprav je bila Stena do polovi­ce skrita v megli, opravil solo vzpon po Peternelovi smeri in Čopovem ste­bru. To je menda 3. SP te kombinaci­je (za Knezom in Zaplotnikom), 4. SP Peternelove in 12. SP Čopovega ste­bra. Za konec pa je preplezal še Dol­go Nemško smer – navzdol.

Še dvakrat S stena Eigerja
Poročali smo že o dveh solo vzpo­nih F. Kneza v S steni Eigerja. Le nekaj za njim (18. julija) pa jo je preplezala še ena naveza AO Impol – Matjaž Pečovnik in Milan Romih. Plezala sta jo 14 ur in na vrhu bivaki­rala. Iz AO Ravne pa poročajo, da sta (prav tako Klasično smer) jo 12. in 13. avgusta preplezala še Stanko Mihev in Franc Pušnik.

Letijo in plezajo
Čopov steber so 15. avgusta preple­zale tri tržiške naveze: Ferdo Meglič-Željko Perko, Franci Meglič-Nuša Romih in Janko Meglič-Jože Ro­zman. Zadnji od trojice Megličev je smer preplezal (kot drugi) prosto. Fi­lip Bence pa je 22. t. m. sam preplezal Skalaško z Ladjo ter Dolgo Nemško smer. Precej tudi lete – z zmaji. 12. avgusta sta Iztok Tomazin in Mirko Meglič poletela z Velikega vrha (Ko­šuta). Tri dni kasneje je Libor Anderle poletel z vrha Triglava, Tomazin pa istega dne z vrha Storžiča.

V pogorju Hochschwab
Matjaž Roter in Ivo Veberič, člana AO Kozjak iz Maribora, sta od 19. do 21. t. m. plezala v Hochschwabu (Av­strija). Prvi dan sta ponovila (1. JP) Zahodni raz z izstopno varianto (V, A l, 250 m) in Direktno smer (VI-, A 1-2, 300 m, 1. JP) v SZ steni, dan kasneje sta opravila 3. JP smeri Sikorovky-Fink-Petsch (V+, A 1, 250 m) v J steni – vse Schartenspitze – in zadnji dan: Severni greben z vstopno varianto (V+, A 1-2, 300 m 1. JP) Klener Winkelkogla.

Novo v Lanežu
V sredo, 18. avgusta, so Marjan Zih, upravnik na Grohatu, Andrej Lavrenčič, član Obalnega AO, in Viktor Povsod, član AO Črna, v Lanežu preplezali »neznano« smer (našli so klin, ne vedo pa, kdo jo je plezal). Dva dni kasneje je Povsod z Vojkom Kakerjem (AO Ravne) v tej steni preplezal novo smer – Pikapolonico. Popoldne pa so Pristavško smer v Ma­li Raduhi poimenovali po nesrečno preminulem Ivanu Cverlinu-Cvrčotu.

Dva orientacijska klina
Igor Herzog in Dušan Vukovič spo­ročata, da sta se 20. avgusta zaradi slabega vremena zaplezala v Bohinjski smeri (S stena Triglava) ter bivaki­rala in pri tem morala zaradi pomanj­kanja opreme izbiti dva – orientacij­sko pomembna – klina pod nosom.

V Brenvi dva solista
K vzponu Nejca Zaplotnika, ki je 12. avgusta sam preplezal smer Major v Brenvi (Mt. Blanc), je potrebno do­dati, da je to steno preplezal tudi Dani Tič (AO Impol), in sicer po smeri Sentinelle Rouge. Ob 3. uri zjutraj sta skupaj odšla iz bivaka in v megli ko­maj našla vstop. Potem pa je Tič prez­godaj zavil proti desni in je spodnji del stene plezal po zaledenelih skalnih stebrih desno od originalne smeri. »Ko sem nekako sredi stene izplezala iz megle,« je zapisal Zaplotnik, »je bilo plezanje eno samo veličastno do­živetje: luna, da lahko plezaš brez lu­či, ogromna stena, sam, z lahkim nahrbtnikom … Malo pred osmo je bil tudi Dani na vrhu in mi od veselja skočil v naročje. Ljudje, ki jih ni bilo malo na vrhu, so mislih, da se nama je zmešalo.«

Predčasno končali tečaj
Republiškega začetniškega alpini­stičnega tečaja na Vršiču se je letos udeležilo 23 tečajnikov (predvsem iz manjših AO, AS in PD, ki še nimajo svojih alpinističnih kolektivov) in enajst inštruktorjev. Pravijo, da najbrže še ni bilo tako kvalitetne skupine. Žal pa je že po treh dneh, ko je vsak opravil že najmanj po tri ture, prišlo do tra­gične nesreče. Med sestopom po zava­rovani Hanzovi poti v S steni Male Mojstrovke je namreč ob preprijemanju pletenice omahnil Marko Skorenjšek (24), član PD Mozirje. Tečaj, ki je bil v Poštarskem domu in ga je vodil Viki Grošelj, so zato predčasno končali.

Novice iz Sarajeva
Oskar Prebanič in Željko Rudan sta 11. avgusta opravila prvo ponovi­tev Direktne v SZ steni Strmništa na Bukovniku. Tri dni za tem so Redžep Grabus, Željko Rudan in Slobodan Simič preplezali Centralno v S steni Otiša na Prenju, 16. avgusta pa Gra­bus, Risovič in Rudan smer Mihaljevič – Šefer v S steni Otiša.

Iz poročila alpinističnih odsekov
AO Idrija: Navezi Ivan Menard – Irma Ostrožnik in Alenka Čar – Emil Tratnik sta 24. julija preplezali novo smer v desnem delu SZ stene Dovškega Gamsovca: Smer zlomljenega kli­na, spodnjih 200 m IV-V, gornjih 300 m II-III, 8 ur. Dan za tem so preple­zali še Južni greben Škrlatice.
AO Kranj: Tomaž Jamnik, ki spada s starostjo 44 let že med staroste naše­ga alpinizma, je 14. avgusta z Dragom Šegregurjem ponovil smer Juvan -Šteblaj v S steni Luknje peči. Dan kasneje sta Matjaž Dolenc in Peter Markič preplezala smer Križnar-Škerl v S steni Dolgega hrbta.
AO Škofja Loka: Navezi Franci Balon – Damjan Vidmar in Boštjan Kekec – Mitja Kovačič sta 16. avgusta preplezali Obraz Sfinge, dan za tem pa je ženska naveza Janja Šubic – Milena Triler preplezala SZ raz Male Mojstrovke.
AO TAM: Davorin Gomilšek in Samo Žnidaršič sta 14. avgusta pre­plezala Zajedo spominov v Stenarju in sestopila po Prevčevi smeri.

Franci Savenc

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja