Mogočna severna stena Eigerja
Kar 3970 metrov je visok ta vrh v Bernskih Alpah, na katerega so se prvi povzpeli (leta 1858!) Almer, Bartington in Bohren. Toda svetovno znan je postal po svoji 1800 m visoki steni, ki je do leta 1938, ko so jo kot prvi preplezali Harrer, Heckmeier, Kasparek in Vörg, terjala kar devet življenj in seveda, veliko neuspešnih poskusov.
Klasično, kot danes imenujemo to smer, saj so levo in desno od nje začrtali še nekaj modemih, sta od naših prva preplezala v 26 urah (21.-23. julija 1969) Dušan Kukovec in Janez Resnik. Drugi jugoslovanski vzpon so opravili (8. in 9. avgusta istega leta) Milan Meden, Beno Reis, Franci Gselman in Ivan Šturm, tretjega pa Peter Ščetinin z Nemcem Haiderjem.
In še nekaj pomembnejših ponovitev: prvo zimsko so opravili s šestimi bivaki leta 1961 Almberger, Hiebeler, Kinshofer in Mannhardt.
Prva ženska, ki jo je ponovila, je bila Daisy Voog (leta 1964 v navezi z Bittnerjem, imela sta dva bivaka). Prvi, sam, jo je leta 1963 ponovil Darbellay z enim bivakom, najhitrejša sta bila Habeler in Messner, ki sta za vzpon potrebovala le dobrih deset ur itd.
Legenda: 1. Hinterstoisserjeva prečnica, 2. Prvo ledišče, 3. Drugo ledišče, 4. Likalnik, 5. Tretje ledišče, 6. Raspa, 7. Prečnica bogov, 8. Pajek in 9. izstopne poči.
Letos prvi v Eigerju
Naši alpinisti so, kljub slabim pogojem, ponovili klasično smer in dvakrat bivakirali
Severna stena Eigerja spada med »tri zadnje probleme Alp«, ki jih je svetu najbolj približal Heckmair v istoimenski knjigi. In čeprav danes vzpon prek nje še zdaleč ne pomeni tistega, kot je nekoč, je še vedno sen velike večine alpinistov. Tudi naših! S tega stališča je potrebno tudi ocenjevati 4. in 5. jugoslovansko ponovitev, ki ju je med 10. in 12. t. m. letos opravila naša sedmerica. Menda so bili prvi v tej sezoni, ker so druge odvrnile nemogoče razmere.
Rok Kovač, Janez Sabolek, Janez Skok (vsi Akademski AO) in Janez Benkovič (AO Kamnik) so vstopili ob 5. uri zjutraj. Uspešno so napredovali (ves čas v derezah) in prvič bivakirali vsega dva raztežaja pred koncem Prve rampe. Drugi dan pa je šlo precej počasneje. Opoldan so bili na Pajku, potem pa so izbrali težji (levi) ozebnik, tako da so preplezali samo še šest dolžin vrvi višje. Tretji dan pa so bili ob 9. uri – po 35 urah napornega plezanja – vendarle na robu stene. Sicer pa so imeli tako samo še štiri raztežaje kombiniranega plezanja. Pol ure kasneje so bili tudi že na vrhu. Borut Bergant (Tržič), Marjan Manfreda (Matica) in Andrej Štremfelj (Kranj) pa so v petek, potem, ko so drugi še nekaj časa plezali, šele prišli na Alpiglen. In ko so izvedeli, kdo je nad njimi, so jim ob 14. uri sledili. Toda do večera, ko so prišli do Lastovičjega gnezda, že vsi premočeni in prezebli, je bilo edino udobno mesto bivak že zasedeno. Prehitela sta jih Škota, le malo za njimi pa sta prisopihala še dva Angleža. Drugi dan so se tudi oni malo »zaplezali«, razmere pa so imeli seveda prav tako obupne (razen na prvem in drugem ledišču), kot oni prejšnji dan. Skala je bila poledenela, Rampa bolj ali manj vkovana v led… Ponoči z 11. na 12. t. m. pa je snežilo in zjutraj Prečka bogov ni bila le požlejena, ampak tudi zasnežena. Potem so jih v Pajku ogrožali še plazovi, izstopne poči pa so bile naravnost obupne. Ob 16. uri, po 29 urah plezanja, pa so tudi oni stali na vrhu Eigerja.
FRANCI SAVENC
Zgradili novo planinsko kočo Tabor
Na pobočju Kosovca se je skupina mladih lotila dela pred šestimi leti
Še preden so 7. aprila 1979 ustanovili PD Tabor, so mladi že razmišljali o svoji koči. In ne le to. Pred šestimi leti so se lotili celo že dela. Na severnem pobočju Kosovca (1021 m), med Krvavico (906 m) in Brložnom (851 m) so našli opuščeno Zajčevo domačijo in jo pričeli obnavljati. Najprej so se lotili strešne konstrukcije, ki so jo obnovili povsem sami, les pa so jim odstopili okoliški kmetje. Nato so se lotili notranjosti. Napeljali so vodo, preuredili črno kuhinjo, da se stara stavba ne bi sesedla, so podbetonirali stene itd. Čaka jih le še vgraditev oken, kar bo, poleg opreme, tudi edino, kar bodo morali plačati.
Z denarnimi sredstvi so jim pomagali predvsem krajevna skupnost, odbor za splošni ljudski odpor in TKS Žalec. Nekaj problemov imajo le še z ureditvijo lastništva in prepisi, saj so vsi amaterji, ki jim taki posli niso domači.
Dostop do nove koče je možen po označenih poteh, v bližino pa se je mogoče pripeljati tudi z avtom. Od doma revirskih in savinjskih borcev na Vrheh vodi do koče dobro markirana Savinjska pot. Tudi zanimivih ciljev za izlete ne manjka v okolici.
Zbor v Bohinju
Od 13. do 18. julija je bil v Bohinju zbor mladinskih vodnikov UIAA, mednarodne planinske organizacije, na katerem so sodelovali predstavniki planincev iz Švedske, Anglije, ZR Nemčije, Švice, Avstrije, Italije, Grčije, Madžarske in gostitelji iz Jugoslavije. Zastopniki planinske mladine so z zanimanjem prisluhnili Andreju Bervarju, ki je predstavil delo s cicibani in pionirji-planinci pri nas. Zlasti veliko pozornost je zbudila akcija ciciban-planinec, ki so jo v vzgojo mladih vključili edino pri nas, pa tudi akcije pionirjev v evropskih državah niso tako zelo pogoste in organizirane. Zelo živahno je bilo tudi pri obravnavi tretjega dela srečanja – izmenjavi izkušenj, kjer se je izkazalo, da je pristop k delu s planinsko mladino skoraj v vsaki deželi drugačen, v živahni razpravi so se izoblikovala različna mnenja in udeleženci so ugotovili, da je bil zbor zato še plodnejši. Zaradi slabega vremena so udeleženci uresničiti samo vzpon na Triglav ter skozi dolino Sedmerih jezer na Komno in v Bohinj, zato pa so si ogledali tudi muzej NOB v Begunjah in se v Elanu pogovarjali o alpskih in turnih smučeh.
ALPINISTIČNE NOVICE
Hrvaška smer v Steni
Branko Ognančevič – Djuzepe ki ima prvenstveno smer že v skrajnem zahodnem delu Stene (Velemat), je z Vesno Pintarjevo in Branimirom Predovičem-Pežojem 9. t. m. preplezal novo smer še v skrajno levem delu. Začeli so okoli 20 metrov levo od začetka steze, ki vodi pod Steno in plezali naravnost k Macesnom, potem pa bolj ali manj naravnost navzgor med Vzhodno in Slovensko smerjo. Novo smer so ocenili s +IV/III, 800 m, plezali pa so 7 ur. Izstopili so na vrh glave, koder vodi (od zadaj) tudi Prevčev izstop. Malo pod stikom z Zlatorogovimi policami pa so se »dotaknili« tudi Vzhodne smeri.
Francozi na Gašerbrumu
Francoska alpinistična odprava je osvojila 8.068 m visoki Gašerbrum v Karakorumu, javljajo tuje agencije. Za vodje omenjajo Mauricea Berara (38) in Georga Narboja (42), ne pa tudi smeri, ki so jo izbrali.
Naveza Korent-Kovač
Janez Korent in Janez Kovač (oba Impol) sta 3. t. m. opravila prečenje Col du Midi – Aig. de Midi (II-III, 500 m. Naprej pa zaradi novozapadlega snega nista šla. Šele dva dni nato so se razmere toliko izboljšale, da sta vstopila v Z steno Aig. du Plan. Z bivakom sta ponovila (verjetno kot prva naša naveza) smer Greolz-Roch (V, zgornja tretjina III, 60 stopinj,700 m) in nato prek Col du Plan spet prečila na Aig. de Midi.
Z vzpona v les Droites, ki ga je opravil s Kregarjem (o njem smo poročali pretekli teden) pa Kovač omeni še pretresljivo podrobnost. Nekako sredi smeri ju je prehitel mladi solist iz Pariza. Toda – v 30-metrskem slapu, kjer je bil izredno slab led, sta ga potem povsem nemočna opazovala, kako je nekajkrat zdrsnil in komaj obvisel na oklih kladiv.
Švicarska smer v Courtih
Švicarska smer v Courtih (3856 m) je letos po naših plezalcih, kot kaže najbolj oblegana v vseh Zahodnih Alpah. Dne 10. t. m. sta jo ponovila tudi Zvone Drobnič in Pavle Kozjek (oba člana AO Matica). Med povratkom domov pa sta pet dni kasneje preplezala še smer Tienillero-Trevisiol (V, 300 m, 5 h) v Palla Canali (Dolomiti).
Švicarska in prvenstvena v Sfingah
Šesterica alpinistov iz Zenice se je vrnila domov s pristopom na Mt. Blanc in novim višinskim rekordom. Le 20-letni Mukrin Šišič (AS »Dilber – Stjepanovič, Zenica), ki je ta čas verjetno prvi bosensko-hercegovski plezalec, je – čeprav še pripravnik – v navezi z Muhamedom Gafičem (AS Bjelašnica, Sarajevo) ponovil tudi Švicarsko smer v les Courtes (ponoči z 31. julija na 1. avgust).
9. t. m. pa je naveza Goran Čermak-Slobodan Pandžič-Miodrag Rakič preplezala novo smer v Sfingi. Toda ne v »naši«, pač pa v Veležu. Tam je predel, ki so ga poimenovali Sfinge, nova smer pa gre prek tretje in je ocenjena s IV/III, 150 m, 2 h. Je pa to prva smer v tem delu stene.
Od tu in tam
AO Škofja Loka: Langerholc in Markič (Jezersko) sta 10. avgusta opravila 2. P Šušterjeve smeri v Dolgem hrbtu (VI-, AI-2, 2,30 h).
AO TAM: Opravili so več vzponov v Julijcih, med njimi tudi 1. P Tečajnikove smeri (-III, 350 m, 3h) v Slemenovi špici – Gomilšek, Podberšek in Žnidaršič 10. avgusta, Turčič in Topolovec pa sta tega dne plezala Zajedo Šit.
Soški AO: Vodstvo je obdobje lepega vremena izkoristilo za uvajanje tečajnikov, posamezniki pa so opravili tudi več zanimivih ponovitev. Janko Humar (Bohinj) in Rejc sta 2. avgusta ponovila Aschenbrennerja, naslednji dan Zajedo in še dan kasneje JLA v Šitah. Po dnevu počitka sta ponovila Libereško v Frdamanih policah, potem Wisiakovo v Steni ter 8. avgusta Smer Mojstranskih veveric. Zaradi nevihte pa sta hudo hitela in v steni pustila dve vponki – priporočata se za vrnitev!
Boris Ivanovič je 3. avgusta s tovarišem preplezal novo smer (V/IV, 400 m) v Z steni Krna. Jožica Gorjup in Rutar sta 9. avgusta opravila (verjetno) 1. P Idrijske v Srebrnjaku; dan kasneje pa sta preplezala še SZ steber. Flajs in Nikolič sta dan kasneje ponovila smer Dular-Schara v Mojstrovki. Boris Mlekuž je soliral Lovsko smer (1100 m) v Loški steni, ki sta jo preplezala tudi Černič in Mrakič. Bogo Humar in Benedejčič sta 3. avgusta plezala Centralno v Ozebniku, dan kasneje pa še SZ steber Srebrnjaka itd.
AO Celje: Zaradi vremena so lahke plezali le v soboto 17. t. m. Cajzek in Kisovar sta ponovila Smer skozi okna v Št. Rinki ter Vzhodno in Tečajniške v M. Rinki. Marija in Slavko Cankar, Marjana Šah in Marinka Skale pa so preplezale smer Modec-Režek v Turski gori.
AO Kozjak: Koren in Bračko sta 14. t. m. preplezala Skalaško z Ladjo Golnar in Veberič pa Kunaver-Drašler v Sfingi. Dva dni kasneje je Veberič s češkoslovaškim alpinistom ponovil še Ljubljansko smer. 17. t. m. pa so plezali v Mali Raduhi. Koren in Fidel Desno od plat, Bračko in Golnar pa Zagorčevo smer.
AO Ljubljana – Matica: Damijan Meško in Milan Rebula sta 20. t. m. preplezala Centralno smer v Rjavini.
AO Mojstrana: Kofler je 12. t. m. sam preplezal Poševno zajedo v V. Draškem vrhu. Dva dni za tem s Pečarjem Dolgo Nemško smer, 16. t. m. pa so Brežan, Pečar in Teroš plezali Slovensko smer.
Obalni AO: Ines Božič je 16. t. m. s Škamperletom ponovila Wissiakovo, dan kasneje pa s Poljancem še Tržaško smer v Steni.
AO Postojna: Fabjan, Primožič in Rudolf so najprej plezali v trentskem Pelcu, Srebrnjaku ter Pelcu nad Klonicami, v soboto 16. t. m. pa je Rado Fabjan sam ponovil Liberško smer v Frdamanih policah. Verjetno prva samostojna ponovitev.
AO Ravne: Danilo Golob in Stanko Mihev sta 10. t. m. preplezala Centralno smer, dva dni kasneje pa še Idrijsko smer, obe v Srebrnjaku. Pri zadnji, ki je bila preplezana šele pred mesecem dni, gre verjetno za 2. P.
AO TAM: Franci Topolovec in Joka Tučič sta 10. t. m. plezala Zajedo Šit in sestopila po smeri Jesihove. Šest dni kasneje pa sta ponovila še Obraz Sfinge.
Lep uspeh Splitčanov v tujih gorah
Trije alpinisti, med njimi tudi dekle, plezali nad Cortino, Sas Fecjem in Chamonisom
Gorazd Barač, Stipe Božič in Ana Mažar (vsi AO Mosor-Split) so za začetek svoje »turneje« ponovili Rumeni raz v Mali Cini. Več jim je preprečilo slabo vreme, ki jih je pregnalo tudi izpod Eigerja. Malo se jim je potem nasmehnilo šele v Sas Feeju, toliko, da so preplezali S steno Lenzspitze. Potem so se pridružili tovarišem v Chamonixu, kjer se je 27. julija pričel tabor hrvaških alpinistov.
Za začetek se jih je 23 (od 30) povzpelo na Mt. Blanc, Barač, Božič, Nenad Retelj in Nenad Pivac pa so skupaj z našimi ponovili švicarsko smer v S steni les Courtes. Isti dan [31. julija) sta Ivica Lolič in Mažarjeva preplezala SV steno istega vrha. Ta dva ter Božič in Barač so potem (6. in 7. t. m.) preplezali se Smer Lesuerovih v S steni Druja (izstop je skupaj s Severnim ozebnikom, ocena pa VI, A 5/V). Bivakirali so pravzaprav zaradi poslabšanja vremena, ki jih je močno oviralo tudi naslednji dan med sestopom. 6. t. m. ponoči sta steno Brenve preplezala dve hrvaški navezi. Poleg splitske naveze Kaliterna – Pivac še Jerko Kirigin – Ervin Hanzer; zagrebška alpinista, ki bi ju (posebno zadnjega!) že lahko šteli za veterane. Drugi so sicer poskušali uresničiti še tekaj drugih načrtov, toda, kot je bilo moč izvedeti, težje niso uresničili.
F. S.
Slovenska inštruktorja v Črni gori
Peter in Pavel Podgornik iz N. Gorice s pripravniki in tečajniki opravila 35 vzponov
Planinska organizacija v Črni gori je letos prvič, poleg začetniškega tečaja, ki ga je že po tradiciji vodil Sarajevčan Dani Pavečevič (30 udeležencev), organizirala tudi tabor za pripravnike. Za inštruktorje so naprosili KA PZS in odzvala sta se brata Pavel in Peter Podgornik (AO Nova Gorica).
V petih dneh plezanja v Grbaji sta slovenska inštruktorja s pripravniki (vsi so bili iz Nikšiča, medtem ko so bili tečajniki skoraj iz vse republike) opravila skupaj 35 vzponov ali – za 100% presegla načrt organizatorjev. Ker so bili kondicijsko dobro pripravljeni, so lahko plezali takorekoč brez premora. Najprej smer Radnički in S greben Maja Balsa (Karanfila). 6.t.m. sta z dvema pripravnikoma preplezala novo smer – po kaminu med Poljsko in Z grebenom – v SZ steni Maja Keče (200 m VI/V, ostalih 400 m III- IV, 10 h). Našli pa so sledove prejšnjih poskusov. V petek sta (seveda spet s tečajnikoma) ponovila Smer prek Prestola (IV-V, 700 m, 7 h) v V steni Maja e Keče, ki je verjetno ena najlepših v tem ostenju. Vmes pa so še vadili reševanje padlega soplezalca. Prikazala sta tehnične novosti, razlagala in odgovarjala na vprašanje. Menda so vsi zadovoljni, tečajniki, vodstvo in naša inštruktorja.
Pamir 80
Udeležencev za letošnji alpinistični tabor »Pamir 80« se je nabralo kar 250, prišli pa so iz 14 držav in treh celin. Med njimi so Amerikanci, pod vodstvom 62-letnega Freda Soyerja, ki je gost sovjetskih alpinistov že četrtič, večina ostalih njegovih tovarišev (vseh je 18) pa tretjič. Med udeleženci je tudi velika skupina (23) bolgarskih alpinistov, ki se pripravlja za vzpon na Lhotse (8501 m) prihodnjo pomlad. Po tradiciji pa ne manjkajo Avstrijci, Nemci, Francozi, Nizozemci, Čehoslovaki in Poljaki pa Švicarji, Italijani, Madžari, Japonci itd. Najbolj zaželeni cilji so Pik Lenina (7134), Pik Korženčvske (7010 m) in Pik Komunizma (7495 m).
PD Lesnina – spet dva štiritisočaka
Planinci PD Lesnina iz Ljubljane so se letos po intenzivnih kondicijskih pripravah v domačih gorah že petič podali (od 18. do 23. julija) v tuje gore. 24 udeležencev izleta, ki jih je spremljalo 10 alpinistov in G V, vodil jih je Peter Janežič, se je povzpelo na Grand Paradiso (4061 m), potem pa še na Dent d’Herens (4176 m).
V romunskih gorah
Na alpiniadi v romunskih Karpatih sta Matjaž Lenassi iz Postojne ter Tamara Likarjeva iz Nove Gorice zastopala naš alpinizem
Pred tednom dni sta se Iz Romunije vrnila Matjaž Lenassi (Postojna) in Tamara Likar (Nova Gorka), ki sta naš alpinizem zastopala na alpiniadi (2. do 10. t. m.) v romunskih Karpatih. Na srečanju pa so bili še Čehoslovaki, Poljaki, Nemci, Bolgari in drugi.
Večino dni so plezali v soteski Cheile Bicazului, v bližini letoviškega kraja Lacu Rosu, v kraju, ki je nekoliko podoben naši Sutjeski, morda tudi Paklenici. V J steni Suhardu Mic sta ponovila smer Traseul Central, 4 B kategorije (po naše: Centralna smer, IV+). Naslednji dan 500-metrsko Santinelo (6 A) v Bardosului, v sredo pa Črno pot (Fisuro Neagro, 5 B ali V+), Tega dne zvečer je bilo tudi srečanje z reševalci, s prikazi diapozitivov, razlago nekaterih novosti, načelnik poljske GRS Jerzy Klimenski pa je pokazal film »Akcija«, ki na zanimiv način prikazuje zimsko reševanje v Tatrah.
V petek so obiskali še Južne Karpate, skupino Bucegi, kjer je naj višji vrh visok 2544 m. Tu sta opravila prvo mešano ponovitev (da so drugi vzponi prve jugoslovanske ponovitve, ni potrebno posebej navajati) 500-metrske zajede »Albastre« (6 A oz. VI—) z varianto. Je ena najtežjih v okolici, zanima pa nas tudi zato, ker je v konglomeratu. Sicer pa večino njihovih smeri odlikuje kompaktna kamnina z malimi prijemi.
Mešana ponovitev
Lidija Honzak in Janez Marinčič (oba Matica) sta 15. t. m. opravila eno redkih ponovitev Ascehnbrennerjeve smeri v steni Travnika. Marinčič je ob tem izjavil: »Originalna smer pušča, kljub starosti, res močan vtis, čeprav je klinov skoraj preveč. So pa zato prosti metri kot je treba!«
Prva bolgarska sedmica
D. Načev in K. Doskov sta preplezala v desnem delu Z stene Igle (nad Maljovico) novo smer, za katero poročevalci trdijo, da je prva v bolgarskih gorah, ki ima tudi prehod ocenjen s VII. stopnjo.
Raziskave šele zdaj
Peter Markič iz Kranja se je zdaj lotil problema psiholoških dejavnikov v alpinizmu – Potrebno bo še veliko dela
Ugotavljanje psiholoških dejavnikov v alpinizmu seveda ni nova stvar. V svetu so bile opravljene že številne študije. Pri nas pa pričenjamo, po nekaj osamljenih poskusih, sistematično raziskavo šele sedaj. Peter Markič, diplomirani psiholog iz AO Kranj, je pred nedavnim testiral skupino 36 alpinistov, ki so se odzvali pozivu Visoke šole za telesno kulturo, lani je sodeloval pri nekaj odpravah, vključen pa je tudi v priprave na »Lhotse 81«.
Del testiranja na VŠTK je bila tudi kratka anketa, iz katere smo povzeli nekaj podatkov. 56% udeležencem se zde tovrstne raziskave zelo pomembne, za druge so pomembne in proti njim ni bil nihče. Psihična priprava tvori polovico celotne priprave na plezalni vzpon. Tako meni kar 72% vprašanih, 11 % pa jih meni celo, da je njen delež kar 3/4. Le 17% pa jih je namenilo delež ene četrtine. Zato je kar dve tretjini anketiranih mnenja, da bi bilo koristno psihološko testiranje vnesti že v priprave na osnovno AŠ. Vsakega pripravnika pa bi bilo potrebno pred sprejemom med alpiniste testirati – tako meni kar 72% anketiranih. Udeležba psihologa na alpinističnih odpravah se zdi potrebna kar 67% anketiranim alpinistom itd.
In še nekaj osnovnih podatkov o anketirancih. Zastopali so 6 alpinističnih kolektivov, za seboj so imeli povprečno 5,33 let alpinistične aktivnosti, 7 jih je že sodelovalo na eni, trije na dveh, trije pa celo na štirih odpravah.
Novice z Velebita
Čeprav je sezona za kopanje na višku in jadranska kopališča prepolna, nekateri naši turisti vsaj del dopusta izkoristijo tudi za obisk Velebita. Zato ne bo odveč nekaj informacij o novitetah v tej gorski skupini.
Zavetišče v Skorpovcu (Srednji Velebit) so preselili v novo hišo v bližnjem naselju Pejakuša. Za sedaj novo zavetišče še ni popolno opremljeno (je pa kontrolna točka VPP) in priporočajo obiskovalcem, da prinesejo s seboj tudi spalno vrečo.
Planinski dom M. Hirtza v Jablancu (tik ob obali na nadmorski višini 20 m) je prevzelo v upravljanje novoustanovljeno PD ETA iz Varaždina in se takoj lotilo temeljite obnove tako, da je ta čas še zaprt.
Planinski dom na Štirovcu (Južni Velebit) je sicer stalno odprt, zaradi težav z oskrbovanjem pa ne nudi nikakršnih gostinskih uslug. Je pač oddaljen kar tri ure hoda od najbližjega naselja ali komunikacije.
Člani PD Visočica iz Gospiča so obnovili markacije na stezi, ki vodi s Prezida (prelaz na cesti Gračac-Obrovac) na Crnopac (1404 m). Za vzpon na ta zanimivi vrh, ki je bil doslej le redko obiskan, je po novi stezi potrebno nekako poltretjo uro hoda.
Množično orientacijsko tekmovanje
Orientacijska tekmovanja so v Jugoslaviji predvsem v okviru planinske organizacije, nekaj pa jih organizirajo tudi taborniki ter društva Partizan. Posebne organizacije, ki bi se ukvarjala z njimi pa za zdaj še nimamo.
V tujini je drugače. Na poziv podobne švedske zveze so se trije hrvaški planinci udeležili mednarodnega tekmovanja, ki je bilo od 21. do 28. julija v bližini Uppsale, na njem pa je sodelovalo (ker je število tekmovalcev omejeno!) kar 17.000 tekmovalcev v 57 starostnih kategorijah. Pripomniti je treba tudi, da so kot gostje (na stroške organizatorjev) sodelovali še zastopniki 30 dežel. Doseženi rezultati naših niso bili opazni, kar pa je razumljivo. Poleg navedenega lahko dodamo še, da je to švedski (in nordijski nasploh) nacionalni šport z več ko pol milijona aktivnih tekmovalcev.
MLAKAR Janko: Spomini. Drugi del
Ilustriral Slavko Pengov. Celje, Mohorjeva družba 1980. 273 str. (Nova Mohorjeva knjižnica. 6) – Avtor je znan po priljubljenih humorističnih povestih o Trebušniku in po dolgi vrsti poljudnih in zabavnih spisov. Prvi del Spominov je izšel 1975.
Veliko slavje v Vratih
Slovenski planinci in drugi ljubitelji gora se bodo 14. septembra zbrali v tej lepi dolini
MOJSTRANA – V dolini Vrat, pod mogočnim očakom Triglavom, bo 14. septembra, velik dan slovenskih planincev. Tisoči planincev in drugih ljubiteljev gora se bodo drugo septembrsko nedeljo zbrali ob Aljaževem domu v prelepi triglavski dolini Vrat. Izvedbo letošnjega zbora planincev je Planinska zveza Slovenije zaupala Planinskemu društvu Dovje-Mojstrana, ki uspešno deluje že več kot 50 let. Pri društvu so ustanovili pripravljalni odbor, ki že uresničuje vse sprejete naloge.
Na tej manifestaciji bodo planinci počastili več planinskih jubilejev, in sicer 85-letnico Aljaževega stolpa vrh Triglava, 70-letnico sedanjega Aljaževega doma v Vratih, 100-letnico prvega pristopa na Škrlatico in 90-letnico, odkar je prvi človek preplezal mogočno triglavsko steno.
Slavnostni govornik na zboru bo predsednik skupščine SRS Milan Kučan. Pisan kulturni program bodo pripravili člani domačega kulturno-umetniškega društva in učenci OŠ »16. decembra Mojstrana«. Na večer dneva planincev bo v Vratih tudi seja glavnega odbora Planinske zveze Slovenije.
V izdelavi za ta dan so značke, poseben ovitek in žig. Muzejski odbor pri domačem planinskem društvu bo ob tej priložnosti izdal brošuro, ki bo vsebovala delo Jakoba Aljaža, predvsem njegovo planinsko izročilo.
Poleg teh priprav, pa imajo planinci v Mojstrani še veliko drugega dela. Začeli so že čistiti okolico Aljaževega doma v Vratih, med drugim so izvedli tudi že več delovnih akcij. Poskrbeli bodo za parkirišča, skratka, potrudili se bodo, da bodo slovenski planinci v Vratih resnično preživeli lep dan.
V priprave se bo vključila tudi celotna krajevna skupnost Dovje-Mojstrana, ki bo slavnostno okrašena pozdravila planince, ko se bodo odpravljali v Vrata.
JANKO RABIČ
Odslej vsako leto pohod na Titov vrh
O tem, kako je bilo na letošnjem pohodu, opisuje reški urednik v Planinarskem listu
Planinsko društvo »Ljuboten« iz Tetova je bilo organizator letošnjega pohoda na Titov vrh (2.747 m), ki se ga je udeležilo prek 150 planincev iz vse Jugoslavije. Prihodnje leto bodo pripravili drugi spominski pohod na ta vrh in potem – vsako leto znova, postal bo tradicionalen. O tem, kako je bilo na letošnjem pohodu in od kdaj ima ta zanimivi vrh s kamnitim stolpom (kulo) na vrhu ime, je popisal urednik Planinarskega lista (list izdaja reško PD »Kamenjak«) Viktor Stipčič v eni izmed zadnjih letošnjih številk.
Nekoč se je vrh imenoval Trčin, ko pa so kraje pod njim zavojevali Turki, so ga prekrstili v Turčin. Leta 1934, po atentatu na Aleksandra, sta dve trojki, iz Skopja in Tetova, ki sta se povzpeli na vrh ob otvoritvi prvega planinskega doma na Popovi Šapki, vrh krstili za Aleksandrov vis. Imeli so splošno podporo, saj so atentat smatrali za »strel na Jugoslavijo« in akt fašizma, ki se je vedno bolj širil po Evropi. Med drugo svetovno vojno je imel vrh znova ime Turčin.
Minila so tudi prva leta po osvoboditvi, leta izgradnje socialistične družbe. In prišlo je leto 1945, ko so na temeljih nekdanjega planinskega doma na široko odprli vrata novega. Na vrh pa je krenila skupina 96 planincev pod vodstvom tedanjega predsednika PSS Makedonije Mareta Džambaza. Toda vreme jim ni bilo naklonjeno in na vrh je prišlo vsega 16 udeležencev tega zgodovinskega vzpona. Toda kljub temu so lahko opravili slovesnost: po dogovoru med planinci Makedonije in Srbije so najvišjo točko, na katero so se povzpeli, imenovali Titov vrh. Dve leti kasneje so na vrhu pričeli graditi »kulo« in dela zaključili leta 1960.
F. S.
Pozdrav izpod Everesta
Jože Andlovič, ki je zdravnik (kot gost, poleg še nekaterih) italijansko-nepalske odprave po normalni smeri na Mount Everest, se je oglasil iz Kathmanduja: »Potovanje iz Benetk do sem je trajalo manj kot 14 ur. Na pot pa bomo odšli v dveh skupinah (oz. so že 1. t. m.), čeprav smo sicer razdeljeni v tri.«
