Alpinistične novice 34/1985

Tadej Slabe v Altmühltalu posegel po deseti stopnji

Težka vzpona v Sfingi in Travniku – Smer Belak-Manfreda v Šitah ponovljena solo – Naši alpinisti plezali prvič tudi v Grimslu

Preplezana smer desete stopnje je seveda naravna posledica razvoja, ki ga prosto plezanje doživlja zadnja leta pri nas. Z vzponi v Centralnih Alpah smo tudi dokazali, da na svetu ne plezajo le Francozi, Angleži, Američani in drugi, ampak da smo v »igri« tudi mi. Težki zimski vzponi pri nas so tako zahtevni, da jih npr. Čehi, ki so pri nas že plezali, postavljajo pred zimske vzpone v Centralnih Alpah in Dolomitih. Dodajmo še uspehe v Himalaji, pa je jasno, da gre slovenski in s tem jugoslovanski alpinizem v korak z drugimi.
Tadej Slabe (Akademski AO) je skupaj z Barbaro Sušo, ki ga je med plezanjem potrpežljivo varovala, od­šel v Altmühltal, center nemškega prostega plezanja v bližini Regensburga. Smeri so tu dolge do 60 m, večino­ma narejene iz vrha, za varovanje pa je poskrbljeno s svedrovci. Povečini so to zahtevne smeri, saj je npr. v Frankenjuri, kamor spada tudi Altmühltal, več ko 60 smeri IX. in X. stopnje. Slabe je najprej splezal nekaj smeri z oceno VIII in VIII+ , potem pa, ko se je dobro spoznal s plezanjem v tej specifični skali, prešel na IX. stopnjo. Splezal je Traumschiff (IX) in Luftschloss (IX+). Za konec pa je preplezal še smer Zombie, ki jo je prvi splezal Sepp Gschwendtner in jo oce­nil X-. Težavnost je potrdil tudi Wol­fgang Güllich. Od nje sta težji le še dve smeri. The Face (prvi plezal Jery Moffat) z oceno X- in Kanal im Rücken, ki ima oceno X, prvi pa jo je splezal Güllich. Slednjo štejejo za morda najtežjo smer v Frankenjuri in v ZRN.
Slabe meni, da naše smeri v velikih stenah še nudijo možnosti, manjka pa nam predvsem hitreje dostopnih in krajših smeri za večkratno plezanje in vzdrževanje forme preko vsega leta. Zlasti lepe kratke stene Primorske še vedno bolj ali manj samevajo. Pravi, da bo treba v takih stenah zavrtati nekaj svedrovcev, narediti nekaj sme­ri tudi z vrha.
Z Andrejem Kokaljem pa je Slabe plezal tudi v Dolžanovi soteski nad Tržičem. Ponovila sta Levo in Desno smer. Za prvo predlaga oceno VII + (prej VIII-). za Desno pa meni, da ni več kot VII+ , čeprav so jo do sedaj ocenjevali VIII.

NAVPIČNA STENA – Smer Belak-Manfreda v Šitah

Tomo Česen je v torek, 13. avgusta, opravil dva solo vzpona v stenah nad Tamarjem. V severni steni Šit je pre­plezal smer Belak-Manfreda. Prven­stveni vzpon je bil opravljen leta 1977, potem pa sta jo ponovila le še Fabjan in Mezgec leta 1982. Česen je tako opravil 2. ponovitev in 1. solo. Smer je zelo napeta in poteka v navpični steni. Do stika s smerjo Herlec-Kočevar je 14 raztežajev, ocena je VI4- in enkrat Al, stena pa je do vrha visoka 540 m. Sestopil je po Tschadovi smeri v Travniku, potem pa v tej steni pro­sto ponovil še Varianto Aschenbrennerja. Za Jegličem je bila to 2. SPP.
Med plezanjem je v steni, v levem delu, opazil navezo treh alpinistov. Bili so to Janez Jeglič, Silvo Karo in Pavle Kozjek. Med Razom in Lomljivko so opravili prvenstveni vzpon. Smer so imenovali Zarja, ocenili so jo VII, A2. Po 12 raztežajih in 10 urah plezanja so zavili levo na Raz in v njegovem območju tudi sestopili. Ska­la je v spodnjem delu malo slabša, zgoraj pa dobra. V steni so pustili 2 klina. Naslednji dan pa so v S steni Male Mojstrovke splezali še eno novo smer. Poteka desno od SZ raza, po katerem so potem tudi sestopili. Smer Guru je ocenjena VI+/V+, plezali so dobre 4 ure. Skala je krušljiva. V soboto pred tem, 10. avgusta, pa so Karo, Kozjek in Franček Knez ple­zali v Sfingi, kjer so začrtali še eno prvenstveno smer. Plezali so desno od smeri Obraz, Črni prt in Ključ sreče, naravnost po stebru. Smer Desperados ima 6 raztežajev, plezali so jo 8 ur, težave pa so VII, A2. Skala je pone­kod precej slaba, tudi tehnično pleza­nje je zoprno, značilna pa je tudi veli­ka izpostavljenost. V steni so pustili 2 klina.
Slavko Svetičič in Robi Černilogar sta 11. avgusta plezala v Novem vrhu. Svetičič je prosto ponovil (2.PP) smer Omama, ki ima oceno VIII-. Potem sta splezala še eno novo, ki poteka po robu zajede, po kateri poteka smer Pojoče travice. Imenovala sta jo Re­formacija, 120 m, 2 uri, ocena VII+. Ostalo je 9 klinov, na vseh ključnih mestih. In še opozorilo: v težjih sme­reh sta na varovališčih pustila sidrišča in prosita vse obiskovalce te stene, da jih pustijo na miru.
Igor Jamnikar in Miha Praprotnik sta plezala v Grimslu. 2. avgusta sta preplezala smer Razamanaz v steni Cascade (VI+). Naslednji dan sta se preselila na konec doline, kjer je 500 m visoka granitna stena, imenovana Eldorado. Plezala sta smeri Septomania, 17 raztežajev, VII/V-VI, in Motorhead, 16 raztežajev, VII/V-VI. V steni so vsa varovališča urejena s sve­drovci, prav tako tudi sami raztežaji, le v nekaterih počeh je treba urediti varovanje z zatiči ali friendi.

Dopolnilo k Jubilejni v Triglavu
O Jubilejni smeri v Triglavu smo že poročali. Treba je še dodati, da je smer, ki so jo ocenili VIII+ , v celoti prosto preplezal le Franček Knez, ki je na najtežjem mestu takrat naključ­no plezal kot srednji v navezi.

Odšli so na Nanga Parbat
Šestčlanska odprava pod vodstvom Janeza Skoka namerava osvojiti 8125 m visoki vrh v Pakistanu – Med njimi je tudi alpinistka
Ines Božič (23 let, članica Obalnega AO), Rado Fabjan (27, AO Postojna), Zlatko Gantar (26, AO Idrija), Marjan Osterman (31, Akademski AO), Janez Skok (24, Akademski AO, vodja) in zdravnik Jani Kokalj (član GRS Kranjska gora) so odpoto­vali v Karakorum.
Božičeva in Kokalj sta odpotovala v ponedeljek, 12. avgusta, z letalom, kot predhodnica, da bosta v Rawalpindiju uredila birokratske zadeve. Drugi štirje so odpotovali tri dni pred njima s kombijem, ki so ga dobili od TAM: mariborski kolektiv je tudi eden izmed pokroviteljev te odprave. Računajo, da jim bo služil ravno tako dobro kot lansko leto, ko so odšli v Indijo. Upajo, da bodo v 12-15 dneh v Pakistanu. S seboj so peljali približno 900 kg opreme in hrane, nekaj stvari pa bo potrebno še dokupiti. Do­voljenje za hrib imajo od 1. septembra dalje za 60 dni. Za ta termin so se odloči zaradi stabilnejšega vremena in s tem tudi manjše nevarnosti pla­zov. Opraviti pa bodo imeli s hudim mrazom in to predvsem oktobra.
Nanga Parbat je prvi osvojil Her­man Buhl preko Srebrnega sedla, naši alpinisti pa imajo v načrtu vzpon po J Z grebenu, po katerem poteka Shellova smer iz leta 1976. Gre za najdirektnejši pristop na vrh in za objektiv­no daleč najvarnejšo smer. Nevaren je praktično le odsek med 5100 m in 6100 m, kjer rado leti kamenje. Ta del je tudi tehnično najzahtevnejši, potem pa se odprejo pobočja do višine 7500 m. Tu je treba preplezati nekaj skal­nih skokov, nato pa sledi dolgo preče­nje pod grebenom vse do vrha, 8125 m visoko.
Na odpravi sodeluje tudi ženska in morda je to priložnost, da dobimo prvo jugoslovansko alpinistko z osemtisočakom. Iz Rawalpindija se bodo odpeljali v Gilgit, od tam pa proti Astorju. Potem ko se cesta konča imajo še dva nosaška dneva do baze, ki stoji na višini 3700 m. kar je izredno nizko. Prav zaradi tega spada Rupal­ska stena s svojimi 4500 m med najviš­je sploh.

V Vratih in na Vršiču
Filip Bence in Željko Perko sta splezala Ljubljansko v Triglavu, Ben­ce je sestopil po Jugovem stebru. Omenimo naj še, da so Bence, Andrejčič, Perko in Rožič med zadnjim plezanjem v Dolomitih ponovili tudi znano smer Cassin-Ratti v Torre Trieste.
Benjamin Ravnik je soliral smer Sandija Wissiaka v Triglavu, v Nad Šitom glavi pa Zajedo in sestopil po smeri Košir-Brelih. Naslednji dan pa je v navezi z Andrejem Babičem, Matjažem Prezljem in Klemnom Gričarjem opravil 1. P in 1. PP Paradižnika v isti steni.

Pahljača v Rogljici
Rado Fabjan in Sanja Vranec sta 11. julija ponovila redko plezan Dibonov raz v Široki peči. Krušljiv previs na začetku je res ključ smeri. Dva tedna kasneje je Fabjan z Bogdanom Biščakom opravil 1. ponovitev Pahlja­če v Rogljici, ki sta jo prva splezala Belak in Knez, poteka pa po markantni poči levo od raza Rogljice. Ocena je ponekod VI, drugo I V-V. V glav­nem je lepa plezanja v čvrsti skali. Prvi dan avgusta pa je Fabjan z Ale­šem Bjelčevičem ponovil Sončni žarek v kombinaciji s Cizljevo v Špiku. Do Orlove glave je to 1. ponovitev Son­čnega žarka, vendar smer poteka do vrha Špika.

Vzponi v Centralnih Alpah
Poleg najpomembnejših, ki smo jih že omenili, so bili opravljeni še številni drugi vzponi. Naši so večkrat splezali Ameriško direktno v Druju, 4. avgu­sta so dva raztezaj a pod vrhom obrnili zaradi slabega vremena Aleš Dolenc in Stojan Kejžar ter Igor Krevelj in Ksenija Lenarčič. Je pa bila uspešna ta naveza v Frendojevem stebru v Aig. du Midi.
Nataša Leban, Jernej Stritih in Bo­jan Počkar so v Mt. Blanc du Taculu splezali Gervassutijev ozebnik v do­brih razmerah. Po tednu čakanja na vreme sta Počkar in Stritih skupaj s Stankom Mihevom preplezala Ameri­ško direktno v Druju do bloka. Do­brih 200 m spodnjega dela stene je bilo zasneženih in poledenelih, zgoraj pa so bile razmere zelo dobre.
Slavko Svetičič je po Jorassih v Z steni Aig. du Peigne ponovil greben metuljev in Rebuffatovo smer.
Nail Derviševič in Duško Jovanovič (AO Bukovik) sta v dveh dneh v Jo­rassih splezala Walkerjev steber. To je četrti vzpon v tej steni alpinistov BiH.
V Chamonixu so bili tudi štirje iz AO Litostroj. Gričar, Držan, Kragelj in Slabanja so splezali severno steno Coul du Plan, v Aig. du Peigne sta Držan in Kragelj ponovila Ridge Papillones in Raz žensk, Držan in Slaba­nja pa sta opravila prečenje Mont Blanca. Za konec sta Kragelj in Slaba­nja v Aig. de Blaitiere preplezala še znano Angleško smer. Potem pa so odšli še v Verdon.
V drugi polovici julija so Francijo obiskali tudi člani AO Kozjak. Zden­ko Zorič, Matjaž Roter, Armand Polegek, Tone Golnar, Branko Starič, Drago Praprotnik, Branko Škrlec in Mira Uršič (AO Impol) so ponovili Couturierjev ozebnik v Vertih, Zorič in Uršičeva pa sta splezala še Kufler-ev greben v Mt. Mauditu. Pri sestopu sta zaradi megle morala bivakirati.

Pred odhodom v Karakorum
V soboto, 14. julija, sta Ines Božič in Janez Skok hotela ponoviti Črno lepotico v Travniku. Vstopila sta prav, potem pa sta šla malo po svoje, vendar vseskozi v območju te smeri. Dva raztežaja pod gredino sta prišla v Ribo in po njej tudi izplezala. Ocena V-VI, AO in srednje krušljivo. Nasled­nji teden sta prosto ponovila Aschenbrennerja v Travniku in Cizljevo v Špiku. Potem pa sta v Italiji v prvem stolpcu Selle zlezla še Rossijevo smer, dolgo 200 m in ocenjeno VII-.

Ena najlepših smeri
Janko Humar in Sonja Jeram (oba Soški AO) sta 11. avgusta v SZ steni Trentarskega ozebnika splezala novo smer: Črna lepotička, 200 m, ocena V. Do vstopa je s ceste (čez most pod odcepom v Zadnjico) slabe pol ure. Začela sta po izrazitem razu stebra, ki sega najnižje v gozd, in nadaljevala navzgor čez plati na polico. Upala sta, da bosta potem nadaljevala po zajedi, ki prekine najstrmejši del stene po vsej višini, vse do gredine, nad katero se stena razbije in izgubi v strminah, poraslih z rušjem. Zajeda je bila zara­di trave v poči brez vsakega upanja, zato pa sta našla prehod po črnih, iz doline popolnoma nemogočih plateh, desno ob zajedi. Za vso smer je značil­no estetsko plezanje po grobi, od vo­de razjedeni skali, velika izpostavlje­nost, niti enega krušljivega mesta ni. Edine možnosti za vmesno varovanje so bolj na redko posejane, zato pa zanesljive. Sestopila sta po gredini, na kateri se smer konča. Desno na pomol do klina za spust, po vrvi na nadalje­vanje gredine in po njej do naslednje prekinitve, kjer je spet klin, nato pa v treh spustih (40 m in 2×50 m) pod steno.

Novice iz Mozirja
Marjana Skornšek je z Ljubom Štica (Šaleški AO) preplezala Elčevo spominsko smer v Planjavi, z Duša­nom Kukovcem pa Bavarsko v Trigla­vu. V Dolomitih pa so člani Zgornje-savinjske AS zaradi slabega vremena opravili le nekaj vzponov. Andrej Grudnik in Boštjan Erjavc sta v pr­vem stolpu splezala Zahodni raz in JZ poč, Zahodni raz sta splezala tudi Jo­že Ošep in Ivan Plaznik.

Pisana turistična ponudba
Pri turističnem društvu Bohinj je od začetka julija redno zaposlen organi­zator turistične ponudbe. To je alpi­nist Dušan Blažin, sicer absolvent Fa­kultete za telesno kulturo. Obiskoval­ci Bohinja tako lahko v spremstvu vodiča obiskujejo okoliške planine in gorske vrhove, ah pa se ob strokovni pomoči s kajakom spustijo po Savi Bohinjki do Soteske. Poskrbljeno je tudi za tiste, ki želijo opraviti kako težjo oziroma plezalno turo.

Nova smer v Vršacu
Splezala sta jo 10. avgusta Edo Ko­zorog in Peter Podgornik, poteka pa levo od Belega traku, skala je čudovi­ta, ocena V+/V-. višina 400 m. Ime­novala sta jo Viharnik, na vrh Vršaca pa splezala po Levi Ceklinovi smeri.
Podgornik je teden pred tem z Jožetom Šerbcem v isti steni ponovil Cen­tralno smer, z Vladimirjem Slamičem pa prosto Zajedo Šit.

Hojcina v Nad Šitom glava
Splezala sta jo Barbara Malenšek in Klemen Volontar 10. avgusta. Poteka v čisto levem delu stene, po krušlji­vem stebru levo od markantne grape, ki jo zapira trikoten stolp. Ocena je III-IV, 170 m.

Spominski tabor
Peter Podgornik, vodja vsako­letnega spominskega tabora pod severno steno M. Koritniškega Mangarta, je sporočil, da bo tabor v spomin Pavletu Podgorniku in Tamari Likar letos od sobote, 24. t. m. do nedelje, 1. septembra. Kot zadnja leta bo tabor stal pod steno ob snežišču, zraven je tudi voda. Organizator tabora bo imel na voljo vodničke za prodajo. Ta­bor je priporočljiv predvsem za izkušene alpiniste, saj v teh ste­nah ni lahkih smeri. Najbolj eno­stavno je postaviti šotore in prine­sti hrano s seboj, možno pa je tudi prenočevanje v koči, ki je odda­ljena od stene uro hoda. Tisti, ki bodo prišli z osebnimi avtomobili, jih morajo pustiti pri Belopeških jezerih, od mejnega prehoda Ra­teče pa pelje pod steno steza. Pri­stop traja dobro uro.
Organizator prosi udeležence tabora za red in disciplino v času trajanja tabora; opozarja tudi, da je treba poskrbeti za odpadke, ki jih je mogoče pustiti pri jezerih v kontejnerjih.

V Dolomitih
Štirje člani AO Kozjak so obiskali Tri Cine. Plezali so Vzhodni steber Zahodne Cine, kjer jih je 150 m pod vrhom zajelo neurje s točo, tako da so se morali umakniti nazaj. Franc Bračko in Matjaž Fištrovec sta splezala smer Cassin-Ratti v Zahodni Cini. Sa­šo Puhmajer in Viktor Hribar pa Preussovo poč, potem pa doma še Bregarjevo v Štajerski Rinki. Zdravko Marin, Armand Polegek in Branko ter Drago Praprotnik pa so slezali še Trikot v Dolgem hrbtu.
Osem članov AO Škofja Loka pa je plezalo v Selli. Opravili so 27 vzponov V. in 14 vzponov VI. težavnostne stopnje. Splezali so Buhlovo varianto Micheluzzijeve smeri v Piz Ciavazzes, Via Irmo, Tissijevo smer v Campanile di Brabante itd. Uspešna je bila žen­ska naveza Marija Oblak-Zdenka Demšar, ki je ponovila Vinatzerjevo smer v tretjem stolpu, v Pali di Rifugio pa smer Frisch-Corradini. Doma sta splezali tudi Rumeno zajedo v Koglu. Damjan Vidmar je s Podnarjem ponovil JLA v Šitah, z Vodebom pa Zajedo Šit.