Delo, 19. avgust 1985
Padec 18-letnega Fabijana Furlana je sicer zadržal soplezalec, vendar so bile rane le prehude
VRATA, 18. avgusta 1985
V soboto dopoldne se je med plezanjem Zajede spominov v 2501 metrov visokem Stenarju 18-letnemu alpinistu Fabijanu Furlanu iz Poreč pri Postojni odtrgal oprimek. Furlanov soplezalec, 28-letni alpinistični inštruktor Dare Hrovatin, je padec sicer zadržal in spustil tovariša na skalno polico. Tri ure je oživljal ranjenega soplezalca, toda vsa njegova prizadevanja so bila zaman, saj je Fabijan Furlan zaradi ran umrl.
Klicem na pomoč sta se najprej odzvala Kurt Faber iz Avstrije in Robert Svoboda s Češkoslovaške. Začela sta plezati proti mestu nesreče, hkrati pa je novica o nesreči prišla do Vrat, kjer so na pomoč že poklicali gorske reševalce iz Mojstrane in posadko helikopterja RSNZ. Pilota Marjan Žerjal in Ivek Gašljevič sta klic na pomoč prestregla med letom nad Ptujem in takoj poletela v Vrata. Še prej so naložili reševalce, v Stenarju pa sta se ob pomoči mehanika v helikopterju Martina Rebolja do obeh alpinistov AO Vipava spustila reševalca Kristijan Langus in Janko Ažman. Ugotovili so, da je Fabijan Furlan umrl, kljub temu pa je helikopter do kraja nesreče pripeljal še druge mojstranske reševalce. Načelnik Janez Brojan je začel nekaj kasneje reševalce in tudi helikopter usmerjati v Zajedo spominov, kjer so vse potegnili v helikopter.
»Zjutraj sva začela plezati 600 metrov visoko smer, ki je ocenjena s peto, sem in tja pa s šesto težavnostno stopnjo. Menjavala sva se pri plezanju raztežajev, ob 9.45 pa je prišlo do nesreče. Naredil sem vse, da bi prijatelju pomagal,« je povedal Dare Hrovatin.
Tokrat so bili reševalci zelo hitro na kraju nesreče, kar je nedvomno tudi rezultat usklajenosti dela s piloti helikopterja RSNZ. »Če bi se lotili reševanja na klasičen način, bi ga končali šele v nedeljo zjutraj,« so povedali mojstranški reševalci, ki so letos pomagali že 16-krat.
MIRKO KUNŠIČ
