Med vzponom je snežilo – Na vrhu so bile druge
Še nekaj zanimivih podrobnosti o vzponu naših alpinistk na Pik komunizma – Sestopile so po isti smeri z malenkostno varianto
Poročali smo že o velikem uspehu sedmerice naših alpinistk, pa tudi o pomoti, ki je nastala pri predstavitvi. Danes zato predstavljamo še Kamničanko Ireno Markuš in dodajamo nekaj podrobnosti, za katere jih takoj ob vrnitvi nismo povprašali. Marsikako podrobnost pa bomo prav gotovo zvedeli šele iz njihovih osebnih zapisov, ki jih že pripravljajo.
SEVERNA STENA PIK KOMUNIZMA – Na fotografiji je včrtana smer Borodkina, ki so jo preplezale, naše alpinistke in njihovimi bivaki.
Njihovo bazno taborišče je bilo na višini 4200 m ob sotočju ledenikov. V njem se je zbralo – skupaj s sovjetskimi alpinisti -približno 60 udeležencev iz Avstrije, Češkoslovaške, Francije, Madžarske, obeh Nemčij in Švice. Razen tega pa je bila približno stotnija še na drugi strani Pik komunizma, v bazi Fortamblek. In skoraj vsaka skupina je poslala svoje »zastopstvo« tudi v S steno in v smer Borodkina, čeprav so sedaj v tej steni že štiri smeri. Poleg že omenjene in smeri Bezubkina, so namreč lani eno preplezali še češkoslovaški alpinisti, eno pa sovjetski. Obe pa sta zelo težki in tudi nevarni, tako da najbrže še nekaj časa ne bosta ponovljeni. Večina udeležencev pa se je tudi letos vzpenjala na Pik komunizma (7495 m) po smeri Burjevestnika, ki vodi od ledenika Fortamblek in velja že kar za »normalno smer«.
Prvo aklimatizacijsko turo so opravile 20. in 21. julija na Pik Vorobljova (5700 m) in med njo so zaradi aklimatizacije načrtno bivakirale na višini približno 5000 m. Na Pik štirih, na katerega so se odpravile dva dni po končani prvi turi, pa so dosegle »le« višino okoli 5850 m, potem pa so se morale zaradi slabega vremena vrniti v dolino.
Na svojo osnovno turo pa so odšle 27. julija in prvič prespale pri vstopu, nekako na višini 4350 m. Spodnji del smeri Borodkina je skalen (in ne snežen!) in dokaj krušljiv, ocena težavnosti pa bi bila verjetna le III, z dvema težjima raztežajema (IV). Sledil je – spet kar precej krušljiv – grebenček (I-II), zgoraj pa je bila potem le še naporna hoja z ledenimi odstavki. Največji problem je bila dolžina oziroma višina smeri (približno 3300 m) in redek zrak. Precej pa jih je oviralo tudi vreme. Ves čas je namreč snežilo, tako da gazi Švicarjev, ki so začeli vzpon že pred njimi, niso mogle izkoristiti. Sicer pa so bile na vrhu druge letos, za alpinisti SZ, ki so prišli po smeri Burjevestnikov.
Sestopile so po isti smeri, le v spodnjem delu so se umaknile v desno, med serake, kjer je šlo nekoliko hitreje. V baznem taboru so bile spet 3. avgusta, dva dni potem, ko so bile na vrhu. In res je obžalovanja vredno, da jih potem niso več pustili vsaj na Pik Korženevske, ki bi ga katera prav gotovo dosegla.
Kot smo že poročali, so bile ves čas deležne izjemne pozornosti. Posebne intervjuje so imele že v baznem taboru, prve novice je prineslo gruzinsko časopisje itd. Bile so pač prva tuja ženska odprava, ki ji je uspel tak podvig. Sovjetske alpinistke pa od nesreče Elvire Šatajeve in njenih tovarišic na Piku Lenina sploh ne smejo več plezati samostojno, čeprav pravijo, da pride že ena na štiri njihove alpiniste.
Druge ponovitve
V soboto 14. t. m. sta Robi Rot in Milan Velikonja opravila drugo ponovitev Postne smeri v Rušici, Mirjam Bizjak in Marko Gašparič prav tako 2. P Smeri levega mezinčka, Simon Bizjak in Milena Ekar (AO Kranj, vsi drugi AO Nova Gorica) pa 2. P spominske smeri v JZ steni Pelca nad Klonicami. Pavla Kurinčič je s Petrom Podgornikom preplezala Kaminsko v Srebrnjaku, naslednji dan pa še Bratovsko. V ponedeljek pa sta Podgornik in Rot ponovila Skalaško z Ladjo v Steni.
Novomeščani v Prenju
Člani AS Novo mesto so bili po obisku Kleka za prvomajske praznike (9 članov, 30 vzponov, med njimi tudi HPD 90, Dragmanova itd.) tudi v Prenju. V tem od naših alpinistov redko obiskanih gorah je deset članov opravilo 42 vzponov nad kočo Jezerce. V Otišu smeri Brlečič-Dilber-Mesarič, Govekar-Reiter in Govekar-Cvikljeva in Centralno (to so ponovili Brezovar, Golob in Železnik: VI/IV-V, 250 m), v Sivadiji smer po S steni Osopca in S raz Crnopoljskog Osopca, v Zubcu JV greben, v Veliki Motiki smer Reiter-Vihteličeva, smer V 2 v Osobcu (VI/IV+, 150 m: Košir in Železnik) itd.
Bili so tudi v Franciji, pa so zaradi slabega vremena preplezali le žlebič v S steni Mt. Blanc du Tacula (Golob -Železnik). V nedeljo, 15. t.m., pa sta Stojan Golob in Mojca Radež opravila verjetno prvo ponovitev Cvičkove smeri (V/IV, 270 m) v Strugu nad Tamarjem.
Še tri prvenstvene
Franček Knez, član AO Impol iz Slovenske Bistrice, ne preneha iskati težav. V zadnjem času je preplezal spet tri prvenstvene smeri. Zadnjega julija Blagoslov (A1/IV-V, 9 h) z Marjanom Frešerjem (AO Impol). Vstopila sta med Stebrom in Zupanovo, nadaljevala do le-te, potem pa naprej do Zajede in Stebra, pa desno v »veliko zajedo« in v lažji svet. 10. t. m. sta v enakem času z Jožetom Zupanom (AO Celje) preplezala Vijugo (A1, IV), ki prečka Libereško v Frdamanih policah. In 15. t. m. je v osmih urah z Acom Pepelnikom (AO Celje) preplezal še Obraz (V-, A1) v Planji. Za to smer, ki sta jo poimenovala po značilnih ploščah, je značilno, da je zelo markantna kljub temu, da spodaj prečka in ima en raztežaj skupaj s smerjo M. Grošlja. Trdna skala s krajšimi tehničnimi odseki.
Podrobnosti o vzponih celjskih alpinistov
O aktivnosti članov AO Celje smo zadnji čas dobivali le skope novice. Pa ne zaradi neaktivnosti. Po slabem vremenu, ki jih je motil pod Grossglocknerjem in potem še v Chamonixu, jih je nekaj odšlo kar domov. Drugi so izkoristili prvi lep dan (1. avgusta) in navezi Alojz Cajzek – Bojan Šrot ter Slavko Cankar – Aleš Stopar sta ponovili Frendojev steber (1200 m, IV, 50 st.) v Aig. du Midi. Naslednji je bil šele 9. avgusta, ko sta isti navezi preplezali smer Major v Brenvi (1300 m, IV, 50-55 st.). Potem sta (v noči od 12. na 13. t.m.) Cajzek in Šrot preplezala smer Dufour-Frehel v Grand Pilier d’Angle z Boivinovo varianto ( 80/60-70 st., 750 m, verjetno 1. JP, originalno smer sta že leta 1975 ponovila Andrejčič in Matijevec), Cankar, Brane Povše in Stopar pa so 12. in 13. avgusta preplezali Klasično smer (IV, 65/50 st., 1100 m) v S steni Aig. du Plan. Plezali pa so tudi njihovi tovariši doma. Franc Čanžek in Dušan Golob sta 14. avgusta preplezala Desno v Ojstrici, Andrej Podjed in Robert Tržan pa Golobovo v Škarjah in Mimo votline v Vršičih. V nedeljo pa sta Čanžek in Meta Meh preplezala še Herletovo v Ojstrici.
Nova v S steni Skute
Luka Karničar je 11. avgusta preplezal novo smer (III+, 500 m, 2 h) v skrajnem desnem delu v S steni Skute, ki jo je posvetil pozimi ponesrečenemu Zdenku Jagodicu. V sestopu je potem preplezal še Murnčkovo v Grintovcu in Nad kapelco v Dolgem hrbtu. Dan kasneje sta z bratom Davom (oba AO Jezersko) opravila 3. P Vzhodne v S stebru Štruce, 13. avgusta pa sta preplezala še Skalaško smer s Čopovim stebrom.
Jeseničani v Dolomitih
Jeseniški alpinisti so se od 7. do 13. avgusta mudili v italijanskih Dolomitih, kjer so – čeprav so plezali s tečajniki – ponovili več lepih smeri v skupini Sella. V Piz Pordoi so preplezali Dibonovo smer (IV+/IV, 800 m), Rattijevo (V-, 550 m) in Fedrlejevo (IV+, 550 m), v Piz Chiavazes Micheluzzijevo smer (V+, 300 m), v prvem stolpu Sella Trenkerjevo poč (V-, 180 m), Kaminsko (IV, A 0, 150 m) in Direktno (V+, 150 m) v drugem stolpu pa smer Kasnapoffa (V-, 300 m). Po vrnitvi domov pa sta Jeršin in Pšenica ponovila (15. avgusta) Zajedo v Šitah in Jensterle-Traus v izredno slabem vremenu (17. avgusta) Peternelovo z Ladjo v Steni.
Nove smeri
Viktor Povsod (AO Črna) in Andrej Špiler (AO Ravne) sta 13. avgusta preplezala novo (vstopno) varianto Kovačeve smeri v Mali Raduhi, ki sta jo ocenila s V-VI (40 m), imenovala pa Knapovska. Dan kasneje sta ista dva preplezala novo smer (Pucarija: IV/II-III, 120 m 2 h) v Lanežu. Povsod je z Brunom Vajzmanom (PD Gornja Radgona) istega dne preplezal še ZZ v Mali Raduhi, zvečer pa so koroški alpinisti s plamenicami osvetlili Mihovo smer in pripravili komemoracijo za ponesrečenimi tovariši. V nedeljo je Povsod preplezal še eno prvenstveno – Greben šepavega gamsa (III, 160 m) v Lanežu. Robi Jamnik in Brane Vezovnik, člana AO Ravne pa sta 14. avgusta opravila 1. P. Knapovske variante, dan za tem pa sta ponovila Mačka – obe smeri sta v Mali Raduhi.
V Civetti in Zahodnih Julijcih
Četverica postojnskih alpinistov je spet opravila nekaj lepih vzponov. Bogdan Biščak in Igor Škamperle sta 11. avgusta ponovila (verjetno 1. JP) smer Aste-Sussati (V-VI, A 2, 750 m, 9 h) v Civetti, dva dni kasneje pa še do nedavna eno najtežjih prosto plezljivih smeri Philipp-Flamm (V-VI, A 1, 900 m, 11 h) v isti steni. Rado Fabjan in Igor Mezgec pa sta 14. avgusta ponovila Cozzolinovo zajedo v Malem Koritniškem Mangartu, ki je bila precej mokra, dan kasneje pa še Desno Piussijevo v Vevnici, in sicer z novo izstopno varianto (4 R, V+, AO/IV, 6 h za vso smer). Fabjan je pred tem z Bojanom Leskovškom (Akademski AO) ponovil tudi Jugov steber, Tržaško in Bohinjsko smer v Steni.
Sekcija PD Ajdovščina
Čeprav je kar polovico članov AS Ajdovščina sedaj pri vojakih, upajo, da se jim bližajo boljši časi. Letošnji tečajniki so sila zagnani in trije so že izpolnili pogoje za sprejem med pripravnike. Šest jih je bilo od 13. do 15. avgusta na Češki koči in opravilo 26 vzponov. Dragin in Leban sta ponovila Grintovčev steber in Kašutovo spominsko smer, Dragin in Repič pa Zgrešeno smer.
Novice iz Zasavja
Božena Gerjevič (AS Novo mesto) in Boris Simončič sta 12. avgusta ponovila Direktno v Štajerski Rinki, teden dni pred tem pa Čopov steber v Steni. Vili Guček in Aco Srdič sta preplezala Tomažev steber in Zgrešeno v Grintovcu in Jubilejno v Dolgem hrbtu. Matevž Lenarčič in Bojana Tomaž (vsi AO Trbovlje) pa sta 15. t. m. preplezala kamine levo od Bohinjske smeri v Mišelj vrhu (v prvem raztežaju sta našla star klin).
Vzponi mariborskih alpinistov
Tudi mariborska naveza Srečko Rihter-Ivo Verbič v Franciji ni imela sreče. Ponovila sta le S steno Aig. du Plan ter greben s tega vrha na Aig. du Midi. Ljubo Hansel in Marko Šubic sta 14. avgusta ponovila Glavo Planjave, dan kasneje pa Igličevo smer v Štajerski Rinki, ki sta jo tega dne preplezala tudi Boro Jerabek in Danilo Škerbinek (vsi AO Kozjak) in Jože Tucič (AP TAM) sam. Zdeno Zorič (AO Kozjak) in Mira Uršič (AO Impol) sta 14. avgusta preplezala smer JLA v Šitah, Franci Bračko in Toni Fidelj (oba AO Kozjak) pa Modec-Režek v Ojstrici. Rihter in Veberič sta 19. avgusta dokončala prvenstveno – Spominsko smer Iva Florjančiča v SZ steni Škarij (VI, A1/V+, 300 m), v Ojstrici pa sta ponovila Desno smer. Silvo Babič in Davorin Podrepšek (oba člana AO TAM) pa sta v soboto, 14. avgusta preplezala Desno v Ojstrici ter Tamovsko v V steni Škarij, dan pozneje Ogrin-Omerza v Ojstrici, sestop po J grebenu in Mimo votline v Vršičih. V ponedeljek pa sta ponovila še SZ raz Ojstrice.
Mednarodna naveza
Stane Belak-Šrauf je minuli teden s prijateljem iz Frankfurta Steinbachom preplezal Direktno v Trentskem Pelcu ter SV in SZ raz Srebrnjaka. Ničo Kregar pa je s soplezalcem 11. avgusta ponovil Kukovčevo v Planjavi, tri dni za tem pa z Daretom Aličem (vsi trije AO Matica) Helbo v Steni. Izplezala sta po Zlatorogovih policah.
Planinski dan v Črni
V četrtek je bil v Črni v okviru turističnega tedna »planinski dan«. Alpinisti so demonstrirali plezanje, reševalci prikaz opreme, dan pa so končali s prikazom filma o koroški odpravi »Andi 80«. Z vtisi s Pik komunizma pa se je predstavila udeleženka odprave Irena Komprej.
V domovino pa so se vrnili tudi alpinisti, ki so bili v francoskih gorah. Toda slabo vreme jim ni dovoljevalo, da bi uresničili načrte. Teodor Jelen, Silvo Lupša in Zdenko Žagar so v noči od 8. na 9. avgusta preplezali Gorvasuttijev ozebnik v Mt. Blanc du Tacul.
Major in Bonatti
Nejc Zaplotnik, član AO Kranj j 12. avgusta sam v nekaj manj ko štirih urah preplezal znano smer Major v Brenvi (Mt. Blanc). Spodaj je imel zaradi dokaj visoke temperatur precej mokro, zgoraj pa zasnežene skale. To je prva jugoslovanska solo ponovitev in velik uspeh. Istega dne pa sta Marko Česen (prav tako AO Kranj) in Milan Romih (AO Impol) v vsega petih urah preplezala Bonattijev steber v Druju. Pristopila sta prek ledenika Charpoua na vrh grebena Flammes de Pierre, kjer sta prespala. Naslednji dan pa sta se po vrveh spustila do pod stebra in – ga preplezala. Ob 14. uri sta bila že v Chamonixu.
V Julijskih Alpah
Janko Humar (Soški AO) je 14. avgusta z Bahunom in Šolarjem (ob AO Bohinj) ponovil SZ raz Zoba Kanjavca. Dva dni kasneje je Humar z Mitjo Lo Duccom (tudi Soški AO) preplezal še Prusik-Szalayevo smer do Amfiteatra, potem pa še smer Kunaver-Drašler v Sfingi. Dan kasneje sta ponovila Zajedo spominov v Stenarju in sestopila po Prevčevi, v soboto pa preplezala še Tržaško v Steni.
Vasil Frangovski se je smrtno ponesrečil
Na alpinističnih terenih v soteski Metka pri Skopju se je smrtno ponesrečil znani alpinist Vasil Frangovski (roj. leta 1952). Frangovski je treniral na vadbišču Bornik, ko se mu je okrušil kamen pod nogami, pravzaprav velik blok. Alpinist je padel 50 m globoko in umrl na kraju nesreče.
Frangovski, po poklicu strojni inženir, je bil pobudnik in udeleženec nekaterih največjih podvigov makedonskih alpinistov in ima velike zasluge za razvoj alpinizma v Makedoniji. Med drugim je bil član makedonske alpinistične odprave »Andi 82«, ki je 3. junija letos osvojila Huaskaran (6768 m), enega izmed najvišjih vrhov Južne Amerike.
Tako je, kot je vrisano
Kamniški alpinisti so v soboto, 14. avgusta plezali tudi nad Krnico. Cene Berčič je sam preplezal Jugovo v Razorju, Janez Benkovič in Janez Pinterič sta ponovila Osrednji steber Rogljice, Dare Božič in Frane Kemperle pa Smer po stebru v Rakovi špici, Marjan Kregar in Bojan Pollak pa sta plezala Švicarsko smer v Rakovi špici – tako kot je vrisana v vodniku. Zaradi pomote sta torej v zgornjem deli ponovila pravzaprav Rdečo zajedo. Te pa je dva raztežaja podrte in je bilo strašno krušljivo – »Rzenik je beton napram tej skali« je zapisal Pollak. Kljub temu je v nedeljo z Božičem in Kemperletom ponovil še JZ smer v Dovškem Gamsovcu.
Odšla sta v Nepal
V petek, 20. avgusta sta v Nepal odpotovala Bojan Pollak (AO Kamnik) in Andrej Štremfelj (AO Kranj), ki bosta letos edina naša inštruktorja na šoli za gorske vodnike v Nepalu. Za skupino planincev, ki bi lahko z njima potovali na treking, pa je bilo premalo prijav. Vrneta se predvidoma 5. oktobra in tedaj bomo lahko tudi izvedeli, katere države so še realizirale obljube za pomoč.
Travnik in Anića kuk
AO Rijeka, ki je nastal iz AO pri PD Kamenjak, nam je sporočil, da sta njihova člana Damir Košta in Vladimir Paušič pred dnevi ponovila Raz Travnika, 14. avgusta pa sta v petih urah preplezala še Klin v Aniča kuku.
5. SP Krušičeve smeri
V soboto 14. avgusta je Andrej Štremfelj (AO Kranj) sam preplezal Krušičevo smer v Špiku z Direktno varianto po Skalaški smeri. Za vzpon (5. SP) je potreboval poltretjo uro, sestopil pa je po Špikovem grabnu.
S smučmi v Himalajo
Postaja GRS iz Zagreba je pripravila načrt za spust s Kang Guruja (7010 m) – Brez pomoči višinskih nosačev, z minimalno opremo
Vodja »Himalajske smučarske ekspedicije«, ki jo pripravlja postaja GRS iz Zagreba, Vladimir Mesarič je potrdil, da so 11. avgusta dobili dovoljenje za vzpon na Kung Gum, 7010 metrov visoki himalajski vrh na področju Himlung Himal, vzhodno od verige Anapurn. Dovoljenje velja za JV stran, ali bi morebiten vzpon po njem bil prvenstven, pa zazdaj še ni mogoče reči, saj še niso znani podatki o zadnjem japonskem uspehu.
Hrvatski alpinisti odhajajo organizirano v tuje gore šele zadnje desetletje. Začelo se je z Grenlandijo (1971) vzponom na težko dostopni Inglofjaeld. Dve leti kasneje so bili Spličani na Svalbdaru (Spitzbergi). Potem je sledil obisk Kavkaza (1974), Aconcague in Hindukuša (oboje leta 1975), pa Aljaske in najvišjega vrha Denalija (1978), ter afriških gora leto pozneje. Tega leta sta bila dva tudi v odpravi na Everest in Stipe Božič je dosegel najvišji vrh sveta in s tem absolutni višinski rekord. Božič je bil v Himalaji potem še leta 1981, ko so bili še na področju Kilimandžara, pa v Andih in drugič v Kavkazu, dva pa tudi v Pamirju. Razen navedenih odprav so nekateri hrvatski planinci obiskali tuje visoke gore tudi v lastnem aranžmaju ali v okviru tujih trekingov.
Prva samostojna hrvatska odprava v Himalajo naj bi odšla na pot 14. septembra, le dva dni pred »drugo«, ki jo bo vodil Darko Berljak in za katero imajo za zdaj le dovoljenje za Anapurno IV (7540 m), vrnila pa naj bi se 14. novembra.
Odpravo na Kung Guru načrtujejo brez pomoči višinskih nosačev, z minimalno opremo (veliko jo je že v Nepalu od naših dosedanjih odprav) in seveda tudi stroški. Po vzponu, ki naj bi bil po možnosti prvenstven (doslej so znani šele trije pristopi na vrh, za Nemci leta 1955 so bili uspešni dvakrat še Japonci), naj bi se navzdol spustili na smučeh, kar bi bil nov pomemben mejnik v našem himalaizmu.
V odpravi bodo poleg vodje Vladimirja Mesarica še: Borislav Aleraj, Branimir Predovič, Borislav Starčevič, Branko Šeparovič in Boris Vrbek – vsi iz Zagreba in Mladen Briški z Reke ter Stipe Božič iz Splita, ki bo opravil ogled južne stene Manasluja; ta bo cilj odprave PD Mosor v prihodnjem letu. Odpravi sta se nadalje pridružila še kustosa prirodoslovnega muzeja, geolog Marijan Čepelak in zoolog Nikola Tvrtkovič, pa še planinci, ki gredo na treking, bodo potovali z njimi.
Tudi na najvišjem vrhu Islandije
Enkratno vreme, zasoljene cene in lepa in izjemno zanimiva pokrajina
ZANIMIV SVET – Hvannadalshnjukur (2119 m), najvišji vrh Islandije.
Tudi prvi treking, ki so ga naši planinci pripravili na Islandiji (od 21. julija do 8. avgusta) je bil uspešen. Vseh 13 udeležencev se je povzpelo na Kerlingarfjoll (1477 m), na vulkan Heklo (1491 m), ki je še lani bruhal pepel in lavo, na Tungnafell (1535 m) in Herdurbreid (1682 m), peterica, med njimi tudi vodja Janez Pretnar, pa je bila tudi na najvišjem vrhu Hvannadalshnjukurju (2119 m). Za boljšo predstavo pa je potrebno povedati, da prenekateri ledenik sega prav do morja, da so na svojih turah morali s terenskimi avtomobili prevoziti približno 2000 km, da je tura na najvišji vrh otoka trajala kar dvanajst ur itd. Posebnih tehničnih težav pa razen z orientacijo niso imeli, vreme pa je bilo naravnost odlično, le zelo, zelo drago je bilo vse. Celo v postojankah brez oskrbnika je bilo na primer potrebno v puščici pustiti po 250 din za spanje v lastni spalni vreči. Sicer pa so srečali bolj malo gornikov, precej več pa turistov, ki so na vse mogoče načine spoznali pokrajino gejzirov, slapov in vulkanskih pojavov. Celo »pravo« polarno ekspedicijo (tri dni za stari milijon s snežnimi mački) organizirajo tamkajšnji turistični delavci.
Franci Savenc
