Alpinistične novice 33/1995

Uspešen nastop deklet v Franciji

Na dveh velikih tekmovanjih v južni Franciji sta Martina Čufar in Metka Lukančič dosegli dve 8.mesti in eno 6.
Konec julija in v začetku avgusta se je skupnih priprav v južni Franciji udeležila šestčlanska slovenska športno-plezalna reprezentanca: Martina Čufar, Metka Lukančič, Maja Šuštar, Aljoša Grom, Vili Guček in Franci Jensterle. Na začetku in koncu priprav so se udeležili tudi dveh velikih mednarodnih tekmovanj in sicer tekmovanja na veliki steni v Serre Chevalieru in balvanskega tekmovanja v L’Argentier Le Besse. Na obeh tekmovanjih so nastopili praktično vsi najboljši, saj so med neposrednimi tekmeci naših manjkali le Nemci.
Na tekmovanju v Serre Chevalieru se naši z izjemo Martine Čufar niso posebej izkazali, saj se razen nje nihče ni prebil iz kvalifikacij v polfinale. Martini pa se je uspelo uvrstiti celo v finale, kjer je na koncu dosegla osmo mesto. To je po razmeroma hudi poškodbi noge, ki si jo je pozdravila šele nedavno, nedvomno velik uspeh in dober obet za jesensko sezono svetovnega pokala. Med najboljšimi so bile odločitve zelo tesne, saj sta Francoza Arnaud Petit in Laurence Guyon premagala rojaka Francoisa Legranda oziroma Američanko Robyn Erbesfield šele v superfinalu.
Posebej zanimivo pa je bilo tekmovanje v L’Argentier Le Besse, ki je letos – po odpovedi 1. svetovnega prvenstva v tej disciplini športnega plezanja – verjetno največje balvansko tekmovanje na svetu. Za večino naših je bilo to eno prvih ali sploh prvo tekmovanje v tej disciplini. Balvansko plezanje, ki se je sicer začelo razvijati že v začetku stoletja v Franciji (v parku Fontainbleau pri Parizu), danes pa je zelo priljubljeno tudi npr. v ZDA in Angliji, sicer v Sloveniji nima daljše tekmovalne tradicije, pa tudi ne ugodnih naravnih možnosti. Tako naši trenirajo le na nizkih umetnih stenah, saj je to odlična priprava za plezanje na visokih stenah. Na umetni steni pa je potekalo tudi tekmovanje v Franciji. Vsak tekmovalec se je preizkusil v petih smereh (plezalnih problemih). Za vsako je imel na voljo 6 minut in med njimi enako dolg odmor. Število točk, ki so jih tekmovalci dobili v smeri, je bilo odvisno od tega, v katerem poskusu je tekmovalec preplezal smer (npr. uspeh v prvem poskusu, tj. brez padca, prinese 10 točk). Če pa tekmovalec ni preplezal do vrha smeri, pa si je prednost pred tekmeci pridobil lahko tudi s tem, da je dosegel »vmesni cilj«, tj. oprimek, ki je bil običajno nekje na sredi smeri. Čufarjeva in Lukančičeva sta že v prvem poskusu preplezali tri od petih smeri in si tako priborili odlični 6. in 8. mesto. Med moškimi, kjer je tekmovalo kar 78 tekmovalcev, pa sta bila solidna Vili Guček in Aljoša Grom z 20. oziroma 29. mestom. Zmagovalca Serre Chevaliera sta bila oba druga: v ženskem superfinalu je le 42 kg težka Francozinja Liv Sansoz premagala Guyonovo, v moškem finalu pa Francois Petit svojega brata Arnauda. Veliko presenečenje pa je bilo 4. mesto Kazahstanca Serika Kazbekova.
V svojem prvem nastopu na članskih mednarodnih tekmovanjih je solidno nastopila tudi 16-letna Kamničanka Maja Šuštar, ki je na obeh tekmovanjih zasedla 22. mesto, v naravnih plezališčih pa je na pogled plezala smeri do 7b (VIII+), kar je doslej njen najboljši dosežek.
Priprave slovenske reprezentance v Franciji je podprla Droga Portorož.
Rezultati: Serre Chevalier -ženske (26 tekmovalk): 1. Guyon (F), 2. Erbesfield (ZDA), 3. Ovčinikova (RUS), 4. Sansoz (F), 5. Sarkany (BEL), 8. Čufar , 14. Lukančič, 22. Šuštar; moški (86): 1. A. Petit, 2. F. Legrand, 3. F. Petit (vsi F), 4. Chevieux (CH), 5. Tribout (F), naši izpadli v kvalifikacijah.
L’Argentiere Le Besse- ženske (29): 1. Sansoz, 2. Guyon (obe F), 3. Erbesfield (ZDA), 4. Brard, 5. Richer (obe F), 6. Čufar, 7. Sarkany (BEL), 8. Lukančič, 22. Šuštar; moški (78): 1. F. Petit, 2. A. Petit, 3. Coffy (vsi F), 4. Kazbekov (KZK), 5. Chevieux (CH),20. Guček, 29. Grom, 63. Jensterle.

BOJAN LESKOŠEK

Nove smeri v Utah nad Logarsko dolino
Ute so pravzaprav manj pomemben grebenski vrh med Strelovcem in Grofičko, vendar pa na njegovi SZ strani presenetijo s kratko, a zanimivo steno, za katero je značilna izredna kompaktnost in plezanje v ploščah. V njej je Tone Golnar (AO Kozjak) preplezal dve prvenstvene smeri. Najprej sta 4. julija z Georgyem Kiszelyem (Madžarska) preplezala Salamander in ga ocenila V+/IV, III, 200 m, plezala pa sta uro in pol. Dober mesec kasneje sta z Bogdanom Rojsom (AO Kozjak) potegnila še eno novo smer in jo imenovala Nos. Ocenila sta jo z IV+/ IV, III, 200 m. Istega dne pa sta Erik Kralj (prav tako AO Kozjak) in Edgar Pršo preplezala še tretjo novo smer v steni. Smer Za tri majhna srca ima oceno V+/VI-V, 200 m, prva plezalca pa sta zanjo porabila dve uri in pol.

(U.G.)

Litostrojčani nad Chamonixom
Bojan in Sašo Goli, Matjaž Ferjančič (AO Litostroj) in Mare Jurič so bili v začetku avgusta v Chamonixu. Brata Golija sta grebensko prečila Aig. des Grand Charmoz in Aig. de Grepon (D-), v Aig. Pierre-Alain pa sta preplezala varianto smeri Pas de levrettes pour les beaufs, z oceno V+, A0, 200 m. Ferjančič in Jurič sta v Peigne preplezala Vaucherjevo smer (TD, 400 m), v Gand Charmozu steber Cordier (TD+, 600 m), v zahodni steni Aig. de Blaitiere pa še smer Ghilini-Grenier-Thomas-Troussier (TD+, 350 m).
Omenjeni alpinisti naslavljajo na PZS še vprašanje: »Ali smo člani UIAA?« Iz lastnih izkušenj lahko zatrdijo, da je popust v planinskih kočah odvisen izključno od dobre volje oskrbnika, saj v slovenskih planinskih izkaznicah ni označbe (žiga) UIAA. Na njihovo prošnjo pa jim je oskrbnik pokazal spisek članic UIAA, med katerimi je celo Nizozemska, ni pa Slovenije!?

U. G.

Dobrodošli v džungli
Matej Meglič (19), član AO Tržič, je odšel v Cordillero Blanco 13. junija letos s še sedmimi gorenjskimi alpinisti. Najprej je skušal na Artensonraju, spremljal pa ga je izraelski alpinist. Toda splet okoliščin jima ni dal, da bi vsaj resneje poskusila. Uspelo pa mu je z Robertom Primcem na našim alpinistom malo znani gori Copa, ki ima dva vrhova: južnega (6188 m) in severnega (6173 m). Iz vasi Vicos sta se po ledeniku (vstop nanj po ozebniku naklonine do 55 st.) povzpela na greben in po njem (do 65 st.) dosegla najvišji vrh.
Tudi pod zahodno steno Nevado Chopikalki (6354 m) sta iz baze na višini 4900 m odšla skupaj z Robertom. Ko se je tovariš pod steno premislil, je Matej nadaljeval sam. V štirih urah in pol je preplezal smer, za katero v vodniški literaturi ni podatkov, da bi jo kdo že preplezal, pa tudi v Peruju ni nihče vedel, da bi kdo tam že kaj poskušal. Če bo dalo tudi nadaljnje preverjanje enake rezultate, pravi, naj se smer imenuje Dobrodošli v džungli. Ocena 90/65-75 st., 600 m. Z grebena, ki ga je dosegel na višini nekako 5800 m, je sestopil po južnem grebenu in – menda – Češki smeri; na vrh ni šel.

(F. S.)

Nove smeri v Novem svetu
Tri nove velike smeri v stenah Fitz Roya, Cerro Torreja in v skupini Paine – Dobri vzponi tudi v Kanadi in Aljaski – Antarktika: zakladnica
V Cerro Torreju so italijanski plezalci preplezali še eno novo smer. Le-ta poteka v zahodni steni in so jo splezali v osmih dneh. Imenovali so jo Cristali nel Vento, visoka je približno 1300 metrov, težave pa dosegajo VI, A1, 90 st.. Nekaj raztežajev pod vrhom so smer priključili na Maestrijevo. Zaenkrat tudi še ni podatkov ali so morda našli kakšno sled, ki bi jo pustil Maestri in je tako ta 35 let stara smer še vedno zavita v tančico dvoma.
Zelo odmeven vzpon so v skupini Paine opravili kalifornijski plezalci Chris Breemer, Brad Jarret in Christian Santalices. V Cerro Escudo so preplezali smer The Dream s težavami VII, 5.10, A4+. Plezali so na alpski način, za vzpon pa so potrebovali 20 dni, od katerih se tri dni zaradi slabega vremena niso mogli niti premakniti. Nova smer je tudi v Fitz Royu, kjer so jo po vzhodnem stebru potegnili Kurt Albert, Bernd Arnold, Jorg Gersdel in Lutz Richter. Dobrih 1000 metrov visoka smer, imenuje se Royal Flush, je ocenjena z IX-, čeprav je večina smeri v okviru osme stopnje. Na vprašanje, zakaj je v njej veliko svedrovcev za varovanje, je Kurt Albert odgovoril takole: »Veliko najboljših smeri na svetu ne doživi ponovitev, ker imajo zelo slabo varovanje ali pa ga sploh ni. Naš namen je bil, da naredimo smer, ki bo omogočila, seveda ob dobrih razmerah, uživaško prosto plezanje.«
Tudi na severni polobli so zlezli nekaj novih zahtevnih smeri. V skupini Bugaboos (Kanada) sta se angleški plezalec Jerry Gore in domačin Warren Hollinger prebila na vrh North Howser Towerja po eni najtežjih smeri v deželi javorovega lista. Imenovala sta jo Young Men On Fire in je dolga 31 raztežajev, ocenjena pa s 5.11, A4. Blizu vrha ju je zadela strela in sta se hudo opečena še komaj vrnila iz stene. Kar nekaj plezalcev pa se je odpravilo na Aljasko v stolpe Kichatna. Opravili so veliko vzponov v Ameriški VI. stopnji, izmed katerih najbolj izstopa ženska ponovitev smeri East Buttress (VI, 5.10, A3).
Norvežani so odšli na Antarktiko, točneje na ozemlje kraljice Maud, ki tudi sicer sodi pod norveško upravo. Dvesto kilometrov od obale se nahaja velika skupina gora, v kateri so se odločili za prvi vzpon na »najvišji norveški vrh«, 3148 m visoki Jokul-Kyrkja. Opravili so še nekaj pristopov (večinoma prvih) na druge gore, med katerimi izstopa vzpon na Kinntanno (2721 m) po šeststo metrski steni s težavami do VIII in nekaj mesti lažje tehnike. Američan Cossgriff, ki sicer živi na Norveškem in je na tej odpravi tudi sodeloval, je dejal, da je področje kraljice Maud na Antarktiki ena izmed največjih koncentracij »big wallov« na svetu, preplezanih pa jih je le peščica. Opazil je celo stene visoke 1000 m brez vsakršnih sistemov poči. Po njegovem mnenju so te gore tudi izredno primerne za lažje plezanje na alpski način, za smučarske vzpone in spuste, z malo vetra, odličnim snegom in z relativno visokimi temperaturami na soncu.

URBAN GOLOB

Sporočilo
Ker se je urednik Alpinističnih novic Miha Peternel odpravil na plezanje v ZDA, bo za AN v času njegove odsotnosti (do 20. 9.) skrbel Urban Golob. Novice lahko še vedno pošiljate po pošti na stari naslov ali pa na naslednjega: Urban Golob, Langusova 23,61000 Ljubljana.Tel.: 061/211-681.

ALPINISTIČNE NOVICE

Črnogorci poJugoslovanski smeri
Že skoraj dve leti je tega, kar so v svet prodrle novice, da črnogorski alpinisti pripravljajo odpravo na najvišji vrh sveta Everest (8848 m). Planinska zveza t. i. Jugoslavije jim ni hotela dati soglasja, da bi bila odprava »zvezna«, pa vseeno niso odnehali. Ministrstvo za šport Črne gore je na koncu celo osnovalo poseben organizacijski odbor za »uspon nikšičkih alpinista na Mont Everest«, kot je javila agencija Montena faks. In da so dobili podporo tako zvezne kot črnogorske vlada in seveda gospodarstva Črne gore ter Srbije. Odhod so napovedovali že za 20. junij, potem pa so ga preložili, ker da je menda za tedaj napovedano preveč dežja (monsunsko obdobje!). Sedaj je napovedan odhod za 18. avgust, na pot naj bi jih odšlo kar dvajset, vodil pa jih bo Dragan Lalavič. Dovoljenje pa imajo na Zahodni greben, za smer torej, ki jo je preplezala naša odprava pod vodstvom Toneta Škarje leta 1979 in je v svetu znana kot Jugoslovanska smer. Na njej pa se je doslej zataknilo že precej prek 20 odpravam; ponoviti jo je uspelo le bolgarskim alpinistom.

(F.S.)

Planinski koledarji
Planinska zveza Slovenije tudi letos že sredi poletja nudi stenske koledarje za naslednje leto: da jih je mogoče pravočasno opremiti z želenimi napisi, poslati na tuje… Naročila za večje količine sprejemajo (informacije na 061 312-553  ali 315-493, faks 13 22 140) že sedaj, za posamezne izvode pa šele po 1. septembru, ko bo možna tudi takojšnja dobava.
Pravzaprav sta naprodaj dva koledarja. Čar gora, z motivi z našega planinskega sveta, od Štajerske do Primorske na osrednjih slikah in prizori iz človekove športne dejavnosti v tem svetu – od alpinizma, ekstremnega in turnega smučanja do padalstva in kajakaštva – na manjših reprodukcijah. Na koncu pa so še opisi pristopov na vse predstavljene gore v slovenskem in angleškem jeziku. Format je pokončen, 32 cm x 48 (+ 5 za dotisk) cm, in vložen v papirnato vrečko. Cena v prednaročilu (do 6. septembra) je 550 SIT brez 5 % maloprodajnega davka, za večje količine pa veljajo običajni posebni popusti.
Za drugi koledar »Slovenske gore – mogočni templji narave« pa je prispeval umetniške posnetke znani planinski fotograf Stane Klemenc. Tudi sicer se ta koledar nekoliko razlikuje od standardnih. Označene ima tudi lunine mene, na vsaki strani je preglednica preteklega in naslednjega meseca … zadaj pa imenski del koledarja: je posrečena kombinacija umetniškega in poslovnega koledarja. In – velike fotografije dopolnjuje kar 24 manjših, format je dvojni 43 cm x 31 cm, v visečem položaju torej 43 cm x 63 cm in spodaj še 5 cm roba za dotisk. Cena v prednaročilu je 650 SIT.

Knjiga o Himalaji
Vladan Vukašinovič iz Zemuna, zavzet ljubitelj himalaizma, je že pred leti začel s pripravo knjige o Himalaji in dogajanjih v njej. Toda vse obljube založnikov iz Srbije in tudi tujine so se vedno znova izkazale za nerealne, tako da je celo že vrnil zbrane diapozitive (večinoma so mu jih posodili naši alpinisti). Pred nedavnim pa se je na hitro odločil, da knjigo izda v nekoliko spremenjeni zasnovi in v samozaložbi. Znova je bilo potrebno zbrati diapozitive, ki pa jih bo sedaj zaradi stroškov precej manj in – za konec meseca ali za začetek prihodnjega že obeta prve izvode. Knjigo, ki bo imela 156 strani formata A5, na 48 straneh pa bo 72 reprodukcij barvnih fotografij, obljublja, da bo na tak ali drugačen način skušal posredovati tudi v Sloveniji.

(F. S.)

Tabor mladih plezalcev
V okviru plezalne šole Andreja Kokalja je bil v dneh od 29. 7. do 5. 8. plezalni tabor. Udeležilo se ga je 17 mladih plezalcev v starosti od 8 do 16 let. plezali pa so v Bohinjski Beli, Bohinju in Bodeščah. Kot inštruktorja sta na taboru sodelovala še Urša Poljanšek in Stanko Židan, ki je v tem času preplezal še nekaj smeri na pogled. Najtežji vzpon na tak način je opravil v Jožefini(Bodešče), ki ima oceno 7b+.

(U.G.)

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja