Alpinistične novice 33/1994

Tudi Martina Čufar je preplezalaEkosistem

Čufarjeva je četrta Slovenka, ki je preplezala tako težko (8a) smer – Uspel četrti poskus – Opravila je tudi vrsto dobrih vzponov na pogled
Mojstrančanka Martina Čufar, trenutno vodilna v seriji tekmovanj za državno prvenstvo, je letos poleti opravila vrsto dobrih vzponov po plezališčih na Gorenjskem. V Bohinjski Beli je 31. julija preplezala Ekosistem (8a oz. IX +/X-). V smeri je prvič poskušala, ko je bila zaradi oprimka, ki se je letos odlomil, še nekoliko lažja. Vzpon ji je uspel v četrtem poskusu od spodaj. Vsega skupaj je za smer porabila 7 dni.

VSE BOLJE – Martina Čufar v – No mans land (7a +/b) v francoskem Bouxu.

V Bohinjski Beli je preplezala še precej drugih težkih smeri. Na pogled je uspela v Lady(7a+ oz. VIII+). Z rdečo piko (to pomeni, da ji je vzpon uspel potem, ko je smer že poznala) je preplezala Nathalie (7b), Ples komarjev (7b+), Toplo solzo (7b+) in Splav meduze(7b+). Slednji dve je preplezala v drugem poskusu – na pogled ji ni uspelo, ko pa je nato še enkrat vstopila, je uspešno priplezala do vrha. V starem delu Bohinjske Bele je z rdečo piko uspela v Plesu v maskah (7b+/c).
Čufarjeva je obiskovala tudi ostala gorenjska plezališča. V Dolžanovi soteski je na pogled preplezala Mozartove kroglice (7a+). V Blažčevi skali nad Dovjim je prav tako na pogled uspela v tri raztežaje dolgem Bangkoku (7a+). V istem plezališču je ponovila tudi obe najnovejši smeri, ki ju je v levi skali opremil Benjamin Ravnik. Z rdečo piko je preplezala en raztežaj dolgo smer Kandidati za čestitke( IX oz. 7c). Druga smer, ki se imenuje Modro nebo, pa je dolga 3 raztežaje. Najprej je na pogled preplezala prvi raztežaj (VIII oz. 7a), nekaj dni kasneje pa je prav tako na pogled uspela še v ostalih dveh (VII oz. 6b in VIII+/-IX- oz 7b). Varoval jo je oče, ki je žimaril za njo.

MIHA PETERNEL

ALPINISTIČNE NOVICE

40 let PD PTT Ljubljana
Lična knjižica s 130 stranmi, barvnim ovitkom s »Poštarco« na prvi strani ter Prisojnikom na zadnji in – bogato vsebino, to je brošura, ki jo je Planinsko društvo Ljubljana, izdalo ob 40-letnici delovanja. 29. septembra 1953 so poštarji planinci namreč ustanovil svoje društvo, ki je povezalo njihovo do tedaj že bogato dejavnost planinskih skupin v Ljubljani, na Jesenicah, v Slovenj Gradcu, Šoštanju, Slovenski Bistrici, Celju in še kje.
Uvodne misli je prispeval predsednik društva Jure Srhoj, voščil pa predsednik PZS Andrej Brvar in generalni direktor PTT podjetja Janez Gril ter predsednika PD PT1 Maribor in Celje. Slede spominski članki o zaslužnih članih in srečanjih, akcijah, prispevki o skupnih izletih in proslavah. Osrednji sestavek je »Kronika Planinskega društva PTT Ljubljana 1984-1993«, nadaljevanje podobnega iz brošure izdane ob 30-letnici. O sedmih odsekih, gospodarskem, mladinskem, izletniškem, propagandnem, za varstvo narave, planinska pota in planinsko-jamarskem, je podatke zbral in jih povezal v pregledno celoto Jože Dobnik. Marjan Čebular je prispeval še »dodatek« o planinski skupini, ki deluje v Kranju, Marija Peca o primorski PS iz Nove Gorice, Slavko Judež pa o PS Novo mesto. Na koncu pa so še seznami odbornikov oz. članov posameznih odborov (zbral Jože Dobnik) in spiski tistih, ki so prejeli razna priznanja (zbral Maks Skribe). V brošuri ne manjka tudi prigodnih fotografij.

(F. S.)

Tri velike stene v enem dnevu
Filip Bence ( AO Tržič) je 6. avgusta sam preplezal severno steno Špika, severozahodno steno Škrlatice in severno steno Stenarja.
Začel je v krnici Pod Srcem. V Špiku je ponovil Špikovo diretissimo (to je direktna varianta Krušičeve), ki je ocenjena V+/V in visoka 900 metrov. Nato je sestopil pod SZ steno Škrlatice. V njej je potegnil prvenstveno smer Fantazija, ki poteka po stebru vzporedno s Čopovo. V spodnjem delu gre Fantazija po desnem delu stebra, zgoraj pa po lepi zajedi na levi strani stebra. Skala je ves čas dobra in čvrsta. Smer je visoka 550 metrov, ocenil pa jo je V+. Dan je zaključil s Kaminsko (V, 400 m) v Stenarju, za katero pravi, da je zelo lepa. Od vstopa v Špik do vrha Stenarja je potreboval 12 ur. Teden dni prej pa je soliral Hudičev steber v Prisojniku.

(M. P.)

Prosta ponovitevČetrt stoletja
Miha Kajzelj in Gregor Kresal sta 31. julija opravila prvo prosto ponovitev 560 metrov visoke smeri Četrt stoletja v Šitah. To je šele četrta ponovitev te smeri, ki sta jo prva preplezala Janez Jeglič in Silvo Karo leta 1986 in jo ocenila VII-, A1. Poteka čez zelo strm del Šit, tako da je plezanje ves čas težavno.
Kajzelj in Kresal sta prosto ponovitev ocenila VII/VII-. Oceno VII imajo trije raztežaji, še tri pa sta ocenila VII-. V trinajstih raztežajih težavnost le dvakrat pade pod VI stopnjo. Celo smer sta preplezala na pogled in s sprotnim nameščanjem varovanja.
Vstopila sta ob petih zjutraj in po 12 urah in pol prišla do mesta, kjer se Četrt stoletja priključi Direktni. Po njej sta v pol ure nenavezana dosegla rob stene. Skala je v prvih raztežajih in v predzadnjem težkem raztežaju slaba, drugje pa zelo dobra. Zadnje tri raztežaje sta združila v dva in si tako prihranila eno sumljivo varovališče. V smeri sta našla 7 klinov, nekaj pa sta jih pustila tudi sama. Čeprav so razdalje med dobrimi varovanji na težjih mestih kar velike, priporočata ponavljalcem, da vzamejo s seboj dosti klinov in večji komplet frendov in zatičev.

(M. P.)

Walkerjev steber v Grandes Jorasses
Dušan Košir (AO Trbovlje) in Joco Razpotnik (AO Celje) sta med 23. 7. in 2. 8. obiskala Chamonix. Najprej sta za aklimatizacijo in privajanje tamkajšnjim razmeram preplezala dve smeri v južni steni Aig. du Midi. Prva je bila Rebuffat – Pierre(D, 120 m), druga pa Kolmanova (TD+, 160 m).
Njun glavni cilj je bil Walkerjev steber ( VI, A1, 1200 metrov) v Grandes Jorasses (4208 m). 26. julija sta z Monteversa prek ledenikov Mer de Glace in Leschaux prišla pod steno. Naslednjega dne sta vstopila. Plezala sta 15 ur. Ob desetih zvečer sta se 300 metrov pod vrhom ustavila in se pripravila za bivakiranje. Razmere so bile ugodne, le zvečer ju je ujela nevihta z babjim pšenom. Ponoči je temperatura padla na -5 stopinj in stena je poledenela. Drugi dan sta morala plezati z derezami po poledeneli skali. Čeprav sta bila ob dveh popoldne že na vrhu, ju je tudi drugi dan zajela nevihta z grmenjem, med katero je padlo približno 10 cm novega snega. Za smer sta porabila 22 ur efektivnega plezanja. Sestopila sta po južnih pobočjih v italijanski Courmaver, nato pa stopala nazaj v Chamonix.

(M. P.)

V Škarjah in Planji
Peter Mežnar (Soški AO) je z Maticem Joštom (AO Celje) 15. julija opravil verjetno prvo prosto ponovitev Smeri bratov Golob v Škarjah. Za 180 metrov visoko smer sta porabila 6 ur. Prosto ponovitev sta ocenila VII-/V+. Najtežji raztežaj je Mežnar splezal kot prvi na pogled, Jošt pa si je za njim pomagal s klini.
Nekaj dni kasneje sta ponovila še Obraz Planje v severni steni Planje. Verjetno sta opravila šele tretjo ponovitev te zahtevne smeri, katere ocena V+, A1 je po mnenju poznavalcev precej prenizka. S prosto ponovitvijo ni bilo nič, saj ju je dvakrat namočil dež.

(M. P.)

Metka Lukančič je bila na pragu velikega uspeha
Štirje slovenski plezalci: Metka Lukančič (IBT), Jure Golob, Aljoša Grom in Vili Guček so bili na tekmovanju v plezanju kratkih smeri v Franciji.
Na tekmovanju v plezanju balvanov, ki ga pripravljajo v Argentieru pri Brianconu, mora plezalec preplezati več smeri, ki so dolge 4 do 5 metrov. Od vstopa do vrha smeri je treba narediti le kakih deset gibov. Plezalec ni navezan, pod steno pa so nameščene blazine, na katere odskoči. Za vsako smer, ki se je mora lotiti v določenem vrstnem redu, ima na voljo sedem minut. Stenice so zasukane tako, da plezalec ne more opazovati tistih, ki so na vrsti pred njim. V sedmih minutah lahko večkrat poskusi, vendar pa z vsakim neuspešnim po-skusom izgubi nekaj točk. Težji problemi prinesejo več točk, lažji manj.
V konkurenci deklet se je pomerilo 25 tekmovalk. Metki Lukančič je dve smeri uspelo preplezati v prvem poskusu, eno v drugem, za dve smeri pa je potrebovala tri poskuse. S svojim nastopom je osvojila 40 točk. Ker je nastopila med prvimi, ni bilo jasno, kaj ta rezultat pomeni. Ko pa so nekatere odlične plezalke (N. Raybaud, J. Inozemcheva) zbrale le okrog 20 točk, je bilo jasno, da je Metka odlično opravila. Po nastopu sedemnajstih tekmovalk je prepričljivo vodila. Za nekaj točk jo je prehitela šele L. Sanzos. Takoj po njenem nastopu pa je nevihta prekinila tekmovanje, saj so bile stene postavljene na prostem in niso bile dobro zaščitene pred dežjem. Po uri in pol se vreme še ni izboljšalo, zato so organizatorji tekmo razveljavili in napovedali novo za naslednji dan.
Na ponovitvi tekme je bila Lukančičeva nekoliko manj uspešna, saj je še vedno čutila utrujenost od prejšnjega dne. Uspela je v treh smereh od štirih in zasedi; 9. mesto. Zmagala je Francozinji Liz Noel pred L. Sanzos in J. Inozemchevo. Metka Lukančič je očitno v zelo dobri formi. Pred odhodom v Francijo je v svoj seznam smeri, težkih 8a in 8a+, dodala še Pokraculjo (8a) v Retovju. Za uspešen vzpon je porabila 5 dni.
Pri moških je bilo prijavljenih 75 tekmovalcev. Prišli so tudi ne kateri plezalci, ki se sicer ne udeležujejo tekem za svetovni pokal denimo Francoz Edlinger in Anglež Godoffe. Prvi dan so imel kvalifikacije, drugi dan pa se je 30 najboljših pomerilo v finalu. Vsak od naših plezalcev je uspešno preplezal dve smeri. Največ točk je zbral Grom, sledila pa sta mu Golob in Guček. Vsi trije so se uvrstili med 30. in 40. mesto tako da v finale niso prišli. Zmagal je Salvat Rakhmetov, ki je v superfinalu premagal Fabiena Mauzerja. Zanimivo je, da se Legrand, ki je na tekmah svetovnega pokala tako rekoč nepremagljiv, ni uvrstil med prvih pet.
Spomladi naslednje leto bo prvo svetovno prvenstvo v plezanji te vrste, še prej pa bo tudi nekaj mednarodnih preiskušenj. Pr nas takih tekmovanj žal še ni. Z gledalce so zelo zanimiva, saj hkrati pleza več plezalcev, vsak v svojem problemu. Stene, potrebne za izvedbo tekmovanja pa so majhne in enostavne.

(M. P.)

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja