VII težavnostna stopnja
V zadnji (84.) številki biltena mednarodne planinske zveze UIAA je bilo objavljeno tudi gradivo za novo težavnostno lestvico. Najbolj je seveda zanimiv opis VII stopnje; Izredne težave. Rezervirano le za najboljše. Tudi najboljši plezalci potrebujejo specialen trening, prilagojen strukturi skale. Na meji padca. Nujno je skrajno obvladanje telesa. Mesta s tako oceno je mogoče le redko preplezati že ob prvem poskusu.
Upajmo, da bomo jeseni dobili že tudi težavnostno lestvico v slovenščini, ki pa jo bodo morali poprej avtorizirati seveda tudi naši alpinistični organi.
Jezerjani v Tatrah
Alpinisti z Jezerskega so bili od 28. julija do 4. t. m. v slovaških Visokih Tatrah. Kot poročajo, jih je najbolj presenetilo, da so morali imeti za plezanje posebno dovoljenje tamkajšnje GRS, taborili pa so v Eurokampu (Tatranska Lomnica), ker se v gorah – kot smo nekajkrat že poročali – ne sme. To pa seveda pomeni dolg pristop in ker so sestopi navadno izven nadelanih poti (po smereh), hudo naporne, večinoma celodnevne ture.
Plezali so v Veliki in Mali Studeni ter Skalni dolini. Enajst udeležencev te »mini odprave« je skupno opravilo 64 vzponov. Najtežje (IV, V) so plezali v granitu JZ stene Keržmanskega štita, od drugih pa velja omeniti. Zadnji Oštep – S stena (V+/III), Rumena stena – Korosadowiczova smer in Direttissima v isti steni (V+, A2).
V domačih stenah pa so Jezerjani opravili dva prvenstvena vzpona. 25. julija sta Markič in Šenk preplezala »Neznano smer« v SV steni Skute (250 m, V/IV, levo od smeri 19 v vodniku). 6. t. m. pa Davo in Luka Karničar smer »MM« v S steni Dolgega hrbta (700 m, V+, A2/IV, 8 ur). O tej smeri bi lahko rekli, da je verjetno ena zadnjih naravnih v severni steni Dolgega hrbta, poteka pa desno od smeri Kemperle – Murovec, prek črne stene med velikima belima ploščama.
V SV steni Dolkove špice
V petek 27. julija sta Jan Pšenica in Rok Štravs (oba AO Jesenice) preplezala novo (SMB) smer v SV steni Dolkove špice, ki sta jo ocenila s IV+/III-IV, 350 m, 4 ure. Prvenstvena smer poteka še bolj desno kot Skozi okno, podrobnejši opis pa je v Bivaku IV, ki bo še do 1. oktobra zasilno oskrbovan vsak vikend (od petka, zvečer do nedelje popoldan).
Prve mešane ponovitve
Barbara Perčič in Matjaž Dolenc sta 1.t. m. v petih urah ponovila smer Šimenc – Škarja v Dolgem hrbtu. Marija Perčič in Andrej Štremfelj pa 31. julija v sedmih urah (oviral ju je dež) Direktno smer v Široki peči, 1. t. m. pa v šestih urah Severni steber v Malem Oltarju. Vsi so člani AO Kranj in vse tri ponovitve so po razpoložljivih podatkih prve mešane. Pri zadnji pa gre verjetno tudi za drugo ponovitev sploh.
Smola v Prokletijah
Za odpravico petih članov AO Kozjak v Prokletije bi mirno lahko rekli, da ni imela sreče. Najprej so jih okradli, nato pa si je eden izmed udeležencev poškodoval nogo. Potem pa se je enemu izmed plezalcev v smeri »Prvo Kopje« odkrušil oprimek in padel je 15 m globoko. Poškodbe k sreči niso bile hude. Doma je bilo več sreče. 2. t. m. sta Rihter in Veberič preplezala Ancljevo smer v Stenarju, naslednji dan pa še Skalaško s Čopom. 2. t. m. pa sta Golnar in Hansel ponovila Aschenbrennerjevosmer v Travniku.
Škofjeločani v Valiških Alpah
22. julija sta Kekec in Peternel ponovila greben Zmutt v Matterhornu, pet dni kasneje pa sta preplezala (14 ur) še Smer bratov Schmid v severni steni, kar se je doslej posrečilo le redkim našim navezam. 5. t. m. pa sta preplezala Direktno smer, Šolar in Vidic pa Dibonovo v Špiku.
Priložnost za začetnike
Komisija za alpinizem PZS prireja v dneh od 19. do 26. avgusta začetniški alpinistični tečaj v Vratih, udeleže pa se ga lahko tudi člani tistih PD, ki še nimajo AO ali AS. Toda udeleženci morajo biti obvezno zavarovani in primerno opremljeni (podrobnosti posreduje pisarna PZS). Prispevek udeležencev in PD je 950 din, enak delež pa bo prispevala še PZS.
Pripravljajo drugi bivak
Bohinjci so v nedeljo 29. julija plezali v Stogu. Bilo jih je sedem, opravili pa so skupno 19 vzponov. Skupna tura je bila namenjena vzgoji novih kadrov, obenem pa so prinesli tovor na Mišeljsko planino, koder si pripravljajo (za Planino pod Liscem) že drugi bivak za potrebe odseka.
18 planincev na Mt. Rosi
Planinska sekcija v celjski Cinkarni je med 25. in 31. julijem priredila izlet za izkušene planince v švicarske Alpe, 27. julija jih je bilo 18 na Dofourspitze, najvišjem vrhu Monte Roso, dva dni kasneje pa so se povzpeli še na Matterhorn. Izlet je vodil Adi Vrečer, tehnično pa Janez Bizjak z alpinisti Zasavskega AO.
Tri nove smeri
Celjska naveza Franček Knez – Smiljan Smodiš je v zadnjem času opravila tri pomembne prvenstvene vzpone. 21. julija sta preplezala Levo smer Turske gore. Novo smer, ki vodi po precej krušljivem delu S stene sta ocenila le s III-IV. Nizka je tudi ocena (III) Levega stebra v Veliki Martuljški Ponci, ki sta ga preplezala v štirih urah 29. julija. Še najbolj pa preseneča ocena V+, A1/IV-V za Veliko zajedo v Rzeniku, ki sta jo v sedmih urah in pol zmogla 1. t. m. Ta smer namreč poteka med Kamniško in Centralnim stebrom, je hudo krušljiva in jo je poskušalo preplezati že več navez. Celjska plezalca sta vstopila v vpadnici rumenih pragov levo od zasigane zajede, splezala do Zajede (raztežaj skupen s Stebrom), potem pa nadaljevala naravnost navzgor do stika s Kamniško smerjo.
MALO ZNANA STENA – Severozahodna stena Križevnika je razmeroma malo znana, čeprav je v njej sedaj že deset smeri. 1: Diagonala (IV), 2: Šoštanjska (V), 3: Domnova (IV-V), 5: Janezova (V +, A1-2), 6: Centralna (V+), 7. Smer zahajajočega sonca (IV+, A1), 8: Kozjaška (III), 9: Šaleška (IV+) in 10: Smer štirih (V-). Pod steno, nekoliko desno od vstopa v Janezovo smer je votlina, ki je primerna za bivak. Iz nje je do vstopov le nekaj minut. Člani Šaleškega AO obljubljajo, da bodo za vse smeri v kratkem pripravili opise.
Ni vremena
Tudi letos v Zahodnih Alpah veliko naših alpinistov – Za sedaj še ni ekstremnih vzponov
CHAMONIX – Janez Skok (Akademski AO) in Janko Korent s tovarišem iz AO Impol so 15. julija ponovili Gervasuttijev ozebnik (800 m, 50 stopinj) v Mt. Blanc da Tacul. Tri dni kasneje sta prva dva preplezala Švicarsko smer v Les Courtes. Skok in Janez Marinčič (Matica) sta 23. in 24. julija v 21 urah preplezala originalno smer v S steni Les Droites. Bivakirala sta v zgornji tretjini stene (zaradi obrobne poči vstopila šele ob 5. uri), bilo pa ni nič kaj prijetno, saj ni nikjer primernega prostora za nočitev.
Lidija Honzak (Matica) in Janez Zupanc ter Iztok Jenko in Vlado Koritnik (vsi AAO) so 24. julija ponovili Gervasuttijev ozebnik. Vsi štirje so tri dni kasneje preplezali še Desni (Gordierov) ozebnik v Aiguille Verte.
V gorah nad Chamonixom sta bila teden dni tudi Milan Vošank (Ravne) in Davorin Žagar (AAO). 23. julija sta preplezala klasično direktno smer (Grelar – Roche, 800 m, 70-80/55-60 stopinj) v S steni Trioleta, ki sta jo z direktno izstopno varianto (Contamin – Lachenal) zmogla tudi člana AO Impol Janko Korent in Dani Tič. 27. julija pa sta Vošank in Žagar vstopila še v Bonattijev steber (VI, A2, spodaj 40-50 stopinj in III-V) v Druju in ga tudi preplezala. Bivakirala sta že med sestopom (50 spustov po vrvi).
23. julija so naši alpinisti preplezali tudi S steno Col du Plan (600 m, IV, 50 st.), dan kasneje Gervasuttijev ozebnik, 27. julija smer Segogne – Lagarde v S steni Aig. D’Argentiere (650 m, 50 st.) in še dva dni kasneje S steno Mt. Blanc du Tacul (400 m, IV) v kombinaciji s prečenjem Mont Bianca. Zadnjo turo sta opravila Ivan Šturm in Janez Kovač, pri drugih treh pa sta bila še Janez Bauer (vsi AO Impol) in Franci Gselman (Kranj).
F.S.
Hrvaški ledeniški tečaj
Komisija za alpinizem PZ Hrvatske je priredila (od 27. julija do 3. t. m.) ledeniški tečaj pod Grossglocknerjem, ki se ga je udeležilo 18 članov iz 6 odsekov. Kljub slabemu vremenu so program v celoti predelali.
Američana navdušena
V naših gorah plezata znana ameriška plezalca Earl Wiggins in Ajax Greene, ki se bosta preizkusila v prostem plezanju
LJUBLJANA – Pred dnevi sta v Slovenijo prispela dva ameriška plezalca, ki bosta do 15. septembra plezala v naših gorah. Njun obisk je drugi del izmenjave alpinistov med ameriškim Alpine Clubom in komisijo za alpinizem pri planinski zvezi Slovenije. V okviru prvega dela sta lansko leto dva slovenska alpinista plezala v gorah ZDA.
Američana sta razmeroma mlada, vendar zelo izkušena plezalca, saj plezata že vrsto let. Kot večina ameriških plezalcev sta usmerjena predvsem v prosto plezanje. Že prvi dan se je zanju začelo spoznavanje naše skale, saj je apnenec precej drugačen od granita in peščenjaka, ki sta najpogostejši kamenini v ameriških stenah. Najprej sta s spremljevalcem obiskala plezalni vrtec v Dovžanovi soteski pri Tržiču, kjer sta se že izkazala, saj sta v prostem plezanju zmogla v 80 m visoki steni dve nekdaj tehnični smeri. Eno sta ocenila z oceno 5.10, kar bi bila po evropskih ocenah najmanj VI, verjetneje pa VII stopnja. Njun naslednji cilj pa so Julijske Alpe, kjer bosta poskušala v prostem plezanju preplezati nekatere izmed naših najtežjih vzponov.
Naj na kratko predstavimo ameriška plezalca: Earl Wiggins, star 22 let, pleza 9 let in je v tem času opravil okrog 2000 plezalnih vzponov, večinoma takih, ki so ocenjene z najvišjimi težavnostnimi stopnjami. Plezal je že v večini ameriških držav, največ pa v Koloradu kjer živi, poleg tega je plazal tudi v gorah Kanade, Mehike, Anglije in Škotske. Med svoje najpomembnejše vzpone prišteva smeri v Black Kanjonu, Yosemitih, Longs Peaku, Squamish Chiefu (Kanada) in Ben Nevisu (Škotska). Znan je tudi kot odličen solist.
Ajax Greene, je star 22 let, pleza pa že kar 11 let. V tem času je opravil več kot 2000 vzponov. Prav tako je plezal v večini ameriških gora, poleg tega pa je plezal tudi v Avstraliji. Za seboj ima številne težke vzpone v Yosemitih, npr. 12 ur trajajoči vzpon v 800 metrski steni Half Doma, poleg tega pa je v Koloradu splezal mnoge ekstremno težke smeri, ki so ocenjene z oceno 5.11, kar je težje od evropske VII stopnje.
Po prvem stiku z našim apnencem sta izjavila, da se plezanje v njem v marsičem razlikuje od njihovega, zlasti je drugačna zgradba in trdnost skale. Vsekakor pa že prvi dan nista mogla skriti navdušenja nad lepoto naših gora in upata, da jima bodo uspele mnoge zahtevne proste ponovitve naših znanih smeri.
IZTOK TOMAZIN