Alpinistične novice 33/1978

Sedem prvih pristopov na Grenlandu
Zasavska odprava je sicer že nekaj dni doma, podrob­nosti o svojih dejanjih pa doslej še niso objavili, čeprav imajo marsikaj pokazati. Op­ravili so namreč 16 pristopov na vrhove med 1500 in 1800 m ter 10 prvenstvenih plezalnih vzponov IV-VI težavnostne stopnje na vrhove do 2200 m. Na sedmih vrhovih so bili po razpoložljivih virih prvi in so jih zato tudi poimenovali, po­datke pa bodo sporočili geo­detskemu inštitutu Danske, ki skrbi za registracijo.
Iz domovine so odpotovali 8. julija, od 13. julija do 5. avgusta so bili v gorah, do­mov pa so se vrnili 11. t. m. Njihova baza je bila na višini 350 m na ledeniku Sahara, ki leži sredi trikotnika Tasilak fjord – Sermiligag fjord – vrh Tupilak. Dva alpinista desetčlanske odprave sta ostala v bazi in v okolici opravila 11 različnih pristopov, drugi pa so odšli slabih 200 km v notranjost otoka k ledenikom imenovanimi Knut Rasmussen, Francoski, ledenik 16. septem­bra , Slagen in Habec. Tu so opravili prvi pristop na K 1515 ter prvenstvene plezalne vzpone na 10 drugih vrhov. V tem času je bilo v tem prede­lu Grenlanda še več drugih odprav, ki pa niso prodrle ta­ko daleč v neraziskano divji­no. Odprava je po grobem izračunu stala okoli 200.000 din, vodil pa jo je inž. Janez Bizjak.

Tržiška naveza uspešna v ZDA
Tržiška alpinista Borut Bergant in Iztok Tomazin sta bila dober mesec dni v gorah ZDA kot gosta tamkajšnje pla­ninske organizacije in v tem času preplezala 35 smeri, ve­činoma zelo težkih in tudi nekaj prvenstvenih. Prepotovala sta skoraj 5000 km in spoz­nala toliko alpinistično zani­mivih področij, kot jih pozna le malo ameriških plezalcev. Seznanila pa sta se tudi s številnimi tamkajšnjimi alpini­sti ter njihovo tehniko plezanja, tako da bosta lahko še dolgo pripovedovala in posredovala izkušnje. O prvem delu njunega plezanja smo že poro­čali. Iz Glenwood Canyona sta odpotovala v Južno Dakoto, kjer sta poleg štirih smeri preplezala tudi prvenstveno z oceno 5.4. V Hudičevem stol­pu sta potem brez tehnične opreme preplezala smer Mc­Carty (5,10, 230 m) in Holliwood and Wine (5,10), kjer so bili klini izbiti. Sledila je prvenstvena Mother Trucker (5.8) v pogorju Big Horn, kjer je eno novo smer preplezal Tomazin tudi sam, skupaj pa sta opravila še prvo ponovi­tev Red route.
V pogorju Teton sta preple­zala Jensen Ridge (5.7, 350 m) v Simmetry Spire 15. julija pa v 10 urah Black Ice Culoir v kombinaciji s smerjo West Pace (5.8, 800 m) v najviš­jem vrhu, 4199 m visokem Grand Tetonu. Tri dni za tem pa še prvo ponovitev zelo krušljive Lots Slot (5.9, 270 m).
Naslednji cilj je bilo pogorje Wind Rivers, ki je naj­manj obiskano (in raziskano), ker je težko dostopno. Samo do izhodišča so morali prepešačiti 25 km. Zanimivo je, da ima Barber to področje za bolj zanimivo kot npr. slovi­to skupino Yosemiti. Tu je Tomazin sam preplezal novo smer v Piramid Peaku (IV, 300 m). Naslednji dan (23. ju­lija) so v navezi z Barberjem opravili prvo ponovitev smeri z oceno 5.9, 220 m – za vse je bila ena najlepših. Bergant in Tomazin sta potem opravila še eno prvih po­novitev Beckeyeve smeri (5.7, 600 m) z novo izstopno vari­anto. V Eldorado Springs Canyonu je sledila smer »T 2« (5.9+, 200 m) in potem še Work Supp (5.9), obe sta ple­zala sama. Z Buckom Nardanom pa sta ponovila znano smer Superslab v kombinaciji z Chockstone Chimneg (5.10, 200 m). Za konec pa sta do­segla največji uspeh. Preple­zala sta slovito vzhodno steno Diamond v Longs Peaku (4270 m). V enem dnevu (17 ur) sta zmogla smer Grand Traiverse (5.8, A, 1500 m), kar je doslej uspelo menda le eni-ali dvema ameriškima naveza­ma in enemu solistu. Imela pa sta ves čas slabo vreme in sta morala med sestopom bivakirati. In za slovo še North West Corner (5.10, 120 m) v Eldorado Springs Canyonu v navezi z Barberjem in Chioom Leejem.

Trije vzponi naveze Grošelj – Matijevec
Viki Grošelj (Matica) in Vanja Matijevec (Šmarna go­ra) sta v gorah nad Chamonixom opravila tri težke vzpo­ne, kar se letos ni posreči­lo še nobeni drugi navezi. 30. julija sta ob 22. uri vstopi­la v S steno Triolet in v 10 urah opravila (menda 3. jugo­slovansko) ponovitev smeri Grelos-Roch: 60/55 stopinj, 800 m. 2. t. m. sta popoldne vsto­pila v S steno Aig. du Plan in splezala 400 m stene (IV) do visečega ledenika (50-60 st.), ki sta ga zmogla nasled­nji dan. To je verjetno prva jugoslovanska ponovitev. Med sestopom pa sta morala reše­vati špansko navezo, ki je z grebena zdrsnila 150 m globo­ko.
Za konec pa sta v navezi z Ivom Auberškom ter Ivčem Kotnikom (oba ŠAO) opravi­la še drugo jugoslovansko po­novitev Alenove smeri v S steni Druja. 5. t. m. so pre­plezali le 150 m, drugi bivak pa so imeli dve dolžini pod vrhom. 7. t. m. pa so ves dan porabili za spust in rav­no še ušli novemu hudemu poslabšanju vremena.

Peuterey in Charmoz
Igor Herzog in Rok Kovač, oba člana AAO, sta od 3. do 5. t. m. opravila celotno pre­čenje Peutereyskega grebena z vstopom po J grebenu Aig. Noire. Skupaj sta za vzpon potrebovala nekako 35 ur, po­novitev pa je, kakor kaže, 2. jugoslovanska. (Vsega sta zabila le dva klina za spust.)
Tudi Kamničani niso imeli sreče z vremenom. Razen ne­kaj pristopov so tik pred po­slabšanjem vremena (5. t. m.) v 14 urah preplezali V gre­ben Grandes Charmoza (V, 900 m). Bivakirali so na vrhu, plezali pa so: Janez Benkovič, Janko Plevel, Dušan Podbevšek (vsi Kamnik) in Miro Šušteršič (Mengeš).

Vzponi Postojnčanov
Boris Krivic in Janez Ileršič sta 3. t. m. ponovila Z raz Torre Trieste (V+), Igor Mezgec in Rado Fabjan J raz Torre di Babele (V+), Alen­ka Žnidaršič z Bojanom Kranj­cem pa klasično smer na Tor­re Venezia (IV-). Dva dni kasneje sta Krivic in Bogdan Biščak preplezala JZ raz Tor­re Venezia (V+), Ileršič in Fabjan klasično smer v isti steni, Žnidaršičeva, Kranjc in Franci Čeč pa Z steno Punta Agordo (IV+). 6. t. m. sta Krivic in Matjaž Lenassi po­novila J raz Torre di Babele, Kranjc, Mezgec in Žnidaršičeva JZ raz Punta Agordo, Biščak in Čeč klasično v Tor­re Venezia, Fabjan in Ileršič pa sta preplezala Z steno Pun­ta Agordo. Za konec (7. t. m.) so trije preplezali še Z steno Punta Agordo.
10. in 11. t. m. sta Krivic in Lenassi ponovila desni Piussijev steber v Malem Man­gartu (16 ur), Mezgec in Bi­ščak pa (10. t. m.) v 12 urah levo Piussijevo smer v Vevnici.

Trije Hrvatje na Mt. McKinleyu
Iz ZDA je prišla novica, da so se hrvatski alpinisti Danijel Burič, Milan Matovina in Branko Šeparovič povzpeli na Mount McKinlev (6194 m).
Hrvatski alpinisti so bili tudi v Prokletijah, kjer je Davor Butkovič sam opravil 1. pono­vitev znane smeri »Prvo Kop­lje« (8 ur, V, A l – 2 e) in na­to sestopil skozi Grapo (V, 700 m).

Ponovitve
AO Tržič: v soboto sta Mat­jaž Anderle in Vili Vogelnik v 6 urah ponovila smer JLA v Šitah, Matjaž Ivnik in Iz­tok Tomazin pa Sfingin ob­raz (7 ur). To je bila ver­jetneje doslej najmlajša nave­za; prvi je star 16, drugi pa 18 let. Dan pred njima sta to smer ponovila tudi dva plezalca iz ČSSR. Tomazin je pred tem (9. t. m.) sam po­novil (verjetno 1. naša pono­vitev) Pretterebenerjevo smer v SV steni Zelenjaka (III-IV, 550 m, ura in pol, smer 273a v Klinarjevem vodniku), po­tem pa preplezal še prven­stveno »Močeradovo« smer (IV-/III, 150 m) v S steni Begunjščice.
AO Idrija: Zlatko Gantar in Emil Tratnik sta 9. t. m. v 10 urah ponovila Cizljevo smer v Špiku.
AO Jezersko: 10. t. m. sta Davo Karničar in Rado Markič preplezala prvenstveno Di­jaško smer v S steni Dolške škrbine (III-IV, 280 m), ki poteka zahodno od smeri 52 v vodniku in kjer so, kot kaže, že poskušali, saj sta našla star klin. Tri dni kasneje je Karničar z Milanom Šenkom preplezal prvenstveno še v SZ steni Babe, levo od Cen­tralne, prek sistema plošč na SZ raz: 800 m ključno mesto V-. (S tem sta verjetno kon­čala z naravnimi smermi v tej steni.) Irma in Tone Karničar sta 23. julija ponovila Zgrešeno smer v Grintovcu, Irma pa je potem (10. t. m.) sama preplezala še smer Fritsch-Lindenbach (III) ter sestopila po Diagonali (II). Obe smeri sta v Dolški škrbini.