Umrl Xaver Bongard
Petnajstega aprila se je v Švici pri BASE-jumpu(skok s padalom čez steno – znani so npr. skoki čez El Capitan) smrtno ponesrečil švicarski alpinist Xaver Bongard. Vzrok tragičnega dogodka je bil v tem, da se mu padalo pri skoku ni pravočasno odprlo. Xaverje bil najbolj znan po solo ponovitvah najtežjih smeri v El Capitanu, po novi smeri v velikem Trango Towerju, manj pa po izredno težkih vzponih v slapovih. Nekaj njegovih dosežkov: v Capu je soliral Sea of dreams (A5) in smer Jolly Roger (A5), vrhunec pa je dosegel leta 1992 s prvenstveno smerjo The Grand Woyage velikem Trango Towerju (6286 m), v Pakistanu. Skupaj z Johnom Miderndorferjem sta to smer splezala v alpskem stilu, za 1400 m stene sta potrebovala 16 dni, težave pa sta ocenila s 6b A4+. Zanimiva je njegova misel o težkem tehničnem plezanju: »Dokler drži, je tako ali tako vse A1.«
Nove smeri pri Dovjem
Poleg svojih vzponov v velikih stenah je Benjamin Ravnik opremil še dve novi smeri v Blažičevi skali pri Dovjem. Obe je v juniju tudi preplezal in je prvo ocenil z IX-/DC (20 m), druga pa je dolga tri raztežaje, ki imajo oceno VIII,VIII+ in VIII+/IX- in je visoka 80 metrov. Smeri potekata v levem delu stene.
(U. G.)
Iz plezalnega kluba Škofja Loka
Novice iz PK Skorja Loka prihajajo pravzaprav iz dveh taborov. V mlajšem so izstopale predvsem deklice. Tako je Blažka Klemenčič preplezala na pogled Lokomotivo (6b) in Škrablovo poč (6c) v Črnem Kalu, v Kamnitniku pa smer Majhni, gladki, spolzki(7b). Eva Tušar in desetletna Natalija Gros pa sta bili uspešni v smereh z oceno 6b: prva je preplezala Lokomotivo v Črnem Kalu, druga pa Mali fuk v Kamnitniku.
Pri starejših članih je bil zelo aktiven predvsem Cac Langerholc, ki je v svoji jubilejni, dvajseti plezalski sezoni opravil nekaj dobrih vzponov. Njegova bera je v zadnjem času naslednja: V Ospu je preplezal Paris -Dakar (7b+), v plezališču Pod Sušo pa Brezmadežno (7c) in San Pedro (7c+). V plezališču Gore nad Idrijo pa je splezal nekaj let star projekt, ki ga je opremil Jože Krapež z imenom Bitka za neznano. V vodniku po slovenskih plezališčih je ta projekt vrisan med smerema Žlambor in Ari. Bitka je bila težka – 7c.
(U.G.)
Odhajajo v ZDA
Kot je Delo sicer že poročalo, je v četrtek, 4. t.m. na zahod ZDA odpotovala štiričlanska plezalna odprava. Cilji članov so: Matej Mejovšek bo skušal preplezati eno izmed najtežjih smeri na svetu »Just Do It«, ki je ocenjena z 8c+, in ki leži v plezališču Smith Rock. Je tudi najdaljša smer s takšnimi težavami (42 m), ima pa tudi že potrjeno oceno, saj jo je pred kratkim ponovil francoski veteran Marc Le Menestrel. Albin Simonič namerava v istem plezališču preplezati smer zgornje desete stopnje, dolga smer osme stopnje v Yosemitih in čim boljši vzponi na pogled pa so načrti Maje Čonč. Z njimi pa je odpotoval še Tadej Gorič, ki bo poleg plezanja imel v rokah tudi vso organizacijo potovanja. Med tromesečno turnejo bodo prepotovali pet ameriških zveznih držav in v njih obiskali vsa pomembnejša plezališča. Mejovšek pa se bo na koncu še udeležil tekme za svetovni pokal, ki bo konec oktobra na vzhodu ZDA, v Baltimoru.
(U. G.)
Mednarodno srečanje alpinistk RHM Bohinj ’94
Mednarodno srečanje alpinistk RHM (Rendez-vouz Hautes Montagnes) bo letos od 14. do 21. avgusta potekalo v Sloveniji, točneje v Bohinju. Zbor udeleženk bo v nedeljo 14. t.m. od 18. do 20. ure pred hotelom Pod Voglom, kjer se bo tudi šotorilo. V ponedeljek bo predstavitev področja z diapozitivi, sicer pa se bodo udeleženke za plezanje dogovarjale sproti glede na želje in vreme. Vabijo vsa zainteresirana dekleta, da se jim pridružijo.
(U. G.)
Nova smer v Triglavu
Kot kaže, se v Steni še vedno najde prostor za kakšno novo smer. Štiriindvajsetega julija sta jo preplezala Tomaž Humar in Janko Oprešnik in jo imenovala Kuga. Steno sta »okužila« med Peternelovo in Črnim grabnom, višje pa po razu med Gorenjsko in Črnim grabnom. Po nekaterih informacijah naj bi v območju zgornjega dela smeri (toda verjetno bolj levo) že pred časom plezal Franček Knez, kar pa še ni potrjeno. Za smer je značilna dobra skala in plezanje po ploščah v spodnjem delu in nekoliko krušljivosti v zgornjem. Hotela sta sicer preplezati Črno steno, vendar sta zaradi sluzastih alg opustila to namero. Nova smer je do stika z Ladjo dolga 800 metrov, ima oceno VI+/V-VI, plezala pa sta jo 9 ur. Za ponavljalce priporočata jeseničane, profilce in tudi kakšen friend dobro mesto najde.
(U, G.)
Spominski plezalni tabor pod Mangrtom
Peter Podgornik sporoča, da bo letošnji spominski plezalni tabor, posvečen Tamari Likar in Pavlu Podgorniku, potekal 19., 20. in 21. avgusta. Kot je že v navadi, bodo alpinisti taborili v šotorih pod steno, voda je blizu, vodniška literatura pa bo na voljo pri organizatorju. Tabor je strogo alpinističen, saj je priporočljiv le za tiste, ki v gorah plezajo dolge smeri in to od pete stopnje naprej.
(U. G.)
Knjiga, kakršne drugi narodi še nimajo
Pred kratkim je ljubitelje alpinizma in sploh planinstva s knjižnih polic v knjigarnah pozdravila nova, že druga knjiga Bineta Mlača »Veliki pionirji alpinizma II«, ki jo je izdala založba Didakta iz Radovljice. Knjiga prinaša portrete še 14 velikih osvajalcev nekoristnega sveta, mimo katerih ne more nihče, ki želi osvetliti razvoj alpinizma v prejšnjem stoletju in predstaviti mejnike v raziskovanju in premagovanju sten v Alpah.
Bine Mlač, ki ga alpinisti poznajo predvsem kot glavnega urednika Alpinističnih razgledov in člana podkomisije za vzgojo in izobraževanje pri Komisiji za alpinizem, je z novo knjigo dopolnil in nekako zaokrožil predstavljanje pomembnih alpinistov iz obdobja od leta 1860 do 1940. Z obema knjigama smo Slovenci dobili delo kakršnega nima noben drug narod, saj so drugje biografije velikih imen alpinizma pisali le za posamezne narode, nikjer pa niso skupaj zajeli predstavitve najpomembnejših alpinistov določenega obdobja, ne glede na njihovo narodno pripadnost.
Med izbranimi velikani alpinistične dejavnosti je tokrat, kot edina naša predstavnica, predstavljena Pavla Jesihova, vražja ženska, ki je ob Miri Marko Debelakovi v predvojnem času sodila v sam vrh evropskega in s tem svetovnega alpinizma. Najnovejša Mlačeva knjiga pa prinaša tudi krajši vpogled v zgodovino razvoja nekaterih plezalnih pripomočkov in načine ocenjevanja težavnosti preplezanih smeri.
Podobno kot prva, tudi druga knjiga bralcem na prijeten in berljiv način predstavlja razmere v gorništvu v prejšnjem stoletju, dileme s katerimi so se spopadali alpinisti, ki so orali ledino pri odkrivanju skrivnosti plezanja po gorah in prikazuje njihove značajske posebnosti. Ob tem pa avtor v pripoved na zanimiv način vpleta razmišljanja o življenju in njegovih vrednotah ter vpletenosti alpinizma v vsakdanje življenje. Knjiga bo navdušila vsakega sladokusca s področja gorniške literature, hkrati pa bo lahko tudi vsem drugim bralcem zanimiva informacija o človeški ustvarjalnosti in veličini na področju kjer meje niso stalnice, ampak jih alpinisti z vsakim svojim dejanjem potiskajo naprej, ne nazadnje bo knjiga lahko služila tudi kot uporaben učbenik, vsem, ki bi želeli zvedeti kaj več s področja zgodovine alpinizma.
MIRO ŠTEBE
Zajeda je bila spet premagana
Peter Mežnar in Miro Fon sta razvpito smer v Široki Peči preplezala na pogled
Mežnar in Fon sta prvo prosto ponovitev opravila 24. julija in sta za vzpon potrebovala deset ur. Ključni raztežaj, ki ima sicer oceno A3, sta ocenila s VII, za varovanje v njem pa sta uporabila le šest klinov, ki so bili tam že od prej.
Težje raztežaje sta ocenila takole: prvi raztežaj, ki ima po vodničku oceno VI A2, sta ocenila s VI+/VII-, drugega z enako tehnično oceno s VI, nato prvega V+ A0 s V+ in drugega V+ A0 pa s VI-. Zadnji tehnični in tudi ključni raztezaj sta, kot že rečeno, ocenila s VII, v njem pa bi prišel prav tudi večji friend.
Sicer pa je smer po Mežnarjevem mnenju kar dosti opremljena. Ker sta plezala s 60-metrsko vrvjo, sta do vrha težav potegnila samo dvanajst raztežajev. Za prosto ponovitev predlagata oceno VII/VI. Čeprav je ta ocena presenetljivo nizka, je treba poudariti, da gre za precej dolgo smer z dokaj krušljivo skalo, za katero je značilno resno plezanje.
Od 17. julija dalje ima stena Vršaca novo smer. Peter in Marko Mežnar ter Iztok Ipovec (AO Nova Gorica) so jo potegnili v spodnjem delu med Puntarskoin Zaratustro, kjer poteka tik ob mokrem traku. V spodnjem delu je tudi najtežje mesto (VII-). Kjer Puntarska zavije desno, so jo prekrižali in nadaljevali levo od nje. Smer poteka v srednjem delu nekaj časa po Puntarski, pri luski pa zavije levo, zadnji raztežaj pa poteka po levi izstopni varianti v Puntarskismeri (IV+). Novo smer so ocenili s VII-/VI-, 850 m, 11 ur in jo posvetili Zoranu Skrtu, ki se je smrtno ponesrečil pri zimskem vzponu v sosednji Puntarski smeri.
Peter Mežnar, Miro Fon in Blaž Stres pa so že šestega julija opravili verjetno 1. P in hkrati 1. PP Stebra žrebcev v južni steni Jerebice. (Smer sta lani splezala Peter Mežnar in Marko Čar (AO Žiri), vendar z obvozom dveh najtežjih raztežajev. Najtežjega so preplezali po predhodnem nameščanju varovanja. V njem so pustili en klin (sedaj so tam trije) in se zdaj smer da preplezati tudi na pogled.
URBAN GOLOB
Cordillera Real še drugič
Iz Južne Amerike so se vrnili tudi trije člani AO Kozjak iz Maribora, Branko Ivanek, David Podgorelec in Sašo Puhmajer, ki so 30. maja letos odpotovali v bolivijske Ande. Prvotne načrte pa so morali precej prilagoditi razmeram.
Najprej so morali zaradi prevelike teže doma pustiti smuči. Potem pa so jih sprejela še ostenja, ki so bila skoraj brez snega, v strmejših južnih, pa je bilo več kot pol metra pršiča. Da bi se kar najhitreje aklimatizirali, so se odpeljali na 5600 m visoko Chacaltayo (najvišjo smučišče s predpotopno žičnico, ki dela kadar pač dela). Ob prelepem razgledu na Huayno Potosi (6088 m), so se takoj ogreli za ta vrh, kot nadomestilo za Illimani.
Na prelaz Zongo (4800 m) jih je poceni odpeljal Martinez, ki je nekoč plezal tudi z Bonattijem. In potem takoj naslednji dan lepo po normalni smeri proti vrhu. Bivakirali so v »snežnem grobu« na platoju »Campo Argentina«, nekako 5500 m visoko. In naslednji dan, bilo je 9. junija, sta Ivanek in Puhmajer vrh srečno dosegla, čeprav ju je v vršnem delu, kjer je tudi največja strmina, hudo oviral veter. In ker so bih močno dehidrirani (že prvi dan jim je odpovedal kuhalnik), so tudi nekoliko ozebli.
V naslednjem tednu je bilo nestalno vreme s padavinami (v gorah je zapadlo prek pol metra novega snega), ki jim je prekrižalo še nekatere načrte. To je bil čas, ko se je na Illimaniju zgodila huda nesreča. Dva Avstrijca sta za vedno ostala na gori, tretji pa se je z nečloveškimi napori sam izvlekel, toda doletele so ga hude amputacije.
Po skoraj mesecu dni čakanja so se odpravili na območje Condoririja. Kljub opozorilom, da si morajo za vzpon na najvišji – Kondorjev vrh (5696 m) rezervirati dva dni časa, so 8. julija krenili na pot brez opreme za bivak, toda navsezgodaj. Pomanjkanje snega jih je preusmerilo iz Francoske smeri na Normalno, ki vodi po grapi (45-50°). Sicer vedno snežen greben je na enem mestu prekinjal kar pet metrov visok skalnat skok. V dvanajstih urah so bili na vrhu in še istega dne nazaj v taboru pri jezeru.
Tri dni kasneje so opravili še vzpon na Alpamayo Chico (5330 m). Južna stena tega vrha jih je pozdravila z že od daleč vidnimi nemogočimi razmerami, zato so se tudi tu odločili za normalni pristop po SZ pobočju. Vzpon so opravili v sedmih urah, 11. julija. Sicer pa so pod Condoririjem ostali cel teden, tako da so ostale dni izkoristili še za oglede okolice in proučevanje možnosti prvenstvenih vzponov. In možnosti je, pravijo še veliko, je pa območje že zelo obiskano.
(F. S.)
Pokal Montana
V Bohinju je bila na umetni steni pri hotelu Pod Voglom tretja tekma v plezanju za Pokal Montana.
Vrstni red – deklice (letnik 80 in mlajše): 1. Saša Truden, 2. Nastja Guzzi, 3. – 5. Klara Podbrenik, Nina Hlebanja, Žana Jereb. Končni vrstni red: 1. S. Truden 30 točk, 2. N. Guzzi (obe Tržič) 17, 3. Ž. Jereb (Žiri) 10,4. N. Hlebanja (Jesenice) 9, 5. K. Podbreznik (Celje) 6 točk.
Dečki (letnik 80 in mlajši): 1. Klemen Bečan, 2. Tomaž Valjavec, 3. Tine Zupan. Skupno: 1. K. Bečan 25 točk, 2. T. Valjavec 22, 3. T. Zupan (vsi Tržič) 10, 4. B. Potočnik (Celje) 9, 5. R. Verdelj (Trbovlje) 4.
Dekleta (1976-1979): 1. Martina Čufar, 2. Lenča Gradišar, 3. Katja Jezernik. Skupno: 1. M. Čufar (Mojstrana) 20 točk, 2. K. Jezernik (Celje) 14, 3. L. Gradišar 10, 4. – 5. D. Černigoj, H. Šifrer (vse Tržič)3.
Fantje (1976 – 1979): 1. David Stepanjan, 2. Mitja Zorko, 3. – 4. Peter Zupan in Primož Grilc. Skupno: 1. M. Zorko (Celje) 16 točk, 2. D. Stepanjan (Kranj) 12,5, 3. U. Perko (Kamnik) 10, 4. P. Grilc (Ljubljana) 9,5, 5. M. Sova (Tržič) 8,5 točk.
(S. R.)