Alpinistične novice 32/1990

Bumerang v Ojstrici

Janko Oprešnik in Viki Matičič (AO IMPOL) sta 22. julija opravila zanimiv vzpon v severni steni Ojstri­ce. Plezala sta po velikih previsnih ploščah na levi strani stene; spodnji del sta kombinirala s Herletovo smer­jo, nad gredino, kjer je Prečenje, pa sta plezala levo od Smeri sončnega zahoda, po dveh raztežajih pa prečila plošče vse do Jančeve piramide in iz­plezala po Levi smeri. V smeri, ki sta jo imenovala Bumerang, ocenila pa A1-2, VII-/VI+, mestoma celo VII, 250 m (celotna kombinacija 400 m, 12 h), sta pustila pet svedrovcev in enako število klinov, ponavljalcem pa pripo­ročata, da vzamejo s seboj razen profilnih klinov še metulje št. 2—4 in hudičeve krempeljce.

8b+ pri petnajstih letih
Kot kaže, imajo v Španiji čudežnega dečka. 15-letni Bernabe, kot ga vsi kličejo, ima za seboj zares ekstremno zahtevne smeri v športnem plezanju. Pri svojih 13 letih je plezal smeri 7c (IX), medtem ko je na pogled zmogel teža­ve 6c+ (VIII-). Ko je bil leto dni starejši, je že splezal teža­ve 8a+ (X-), na pogled pa 7c. Pri 15-ih letih pa ima smer z oceno 8b+ (X+), na pogled pa mu je že uspelo splezati 7c+ (IX+). Si lahko pred­stavljate, kaj bo plezal v naj­boljših letih?

T. Č.

Dvojna francoska zmaga na tekmi svetovnega pokala
V Madonni di Campiglio prva velika zmaga 20-letnega Legranda – Pri ženskah Isabele Patissier – Slaba izvedba
KRANJ — Po aprilski uvodni preizkušnji na Dunaju je bilo pretekli vikend v svetovno znanem smučarskem centru Madonni di Campiglio pod strmimi stenami Brente drugo tekmovanje za svetovni pokal v plezanju letos.
Glede na to, da ima ta center v Do­lomitih skoraj 50-letno tradicijo z iz­vedbo smučarskih tekmovanj, ki so vedno tudi bila organizirana na visoki ravni, pa je bila organizacija plezalne tekme kaj slaba izkaznica za Madon-no. Slabo oblikovana stena, postavlje­na na izredno neprimeren kraj, kjer prostora za gledalce skoraj ni bilo, vrhu vsega pa še zelo slabe finalne smeri, za katere prav noben tekmova­lec ni našel pohvalnih besed. Morda je edina dobra stran nedeljskega finala, v katerega se je uvrstilo po 8 plezalcev in plezalk, da je potekalo hitro, saj so ženske in moški plezali izmenoma in tako ni prišlo do zastojev.
Pri ženskah je bila smer zelo ne­ugodna za plezalke, ki so nižje po rasti. Kljub vsemu je z lepo predstavo prepričljivo zmagala Francozinja Isabelle Patissier pred domačinko Jovane in Američanko Hillovo, ki je bila zaradi smeri, ki ji je onemogočala, da pokaže vse kar zmore, kaj slabe volje. Pri moških je bila finalna smer sicer težka, vendar narejena brez vsake do­miselnosti in kreativnosti. Toda neko­liko presenetljiva zmaga 20-letnega francoskega plezalca Francoisa Le­granda ie bila več kot zaslužena. Legrand je v Madonni pokazal največ in prvič v svoji kratki tekmovalni karieri zmagal na velikem tekmovanju. Za njim sta se zvrstila Anglež Ben Moon na drugem in Francoz Raboutou na tretjem mestu. Med našimi tekmoval­ci se nihče ni uvrstil v finale. Nasled­nja tekma za svetovni pokal bo še ta mesec v ZDA.
Po dveh preizkušnjah je vrstni red v svetovnem pokalu naslednji: pri ženskah sta na prvem mestu Isabelle Patissier in Nanette Raybaud (obe F), ki imata 37 točk, sledi jim Lynn Hill (ZDA) le s točko manj, četrta je Luisa Jovane (I), ki je zbrala 32 točk, na petem mestu pa je Robyn Erbesfield (ZDA) z 28 točkami. Pri moških vodi Jacky Godoffe (F), ki je do sedaj zbral 39 točk. Drugi je mladi Legrand (F) z 28, tretji pa Ben Moon (GB) z 21 točkami. Četrto mesto si delita Didier Raboutou (F) in Jery Moffat (GB). Oba imata po 20 točk.

TOMO ČESEN

Jubilejni deseti tečaj v šoli za vodnike v Manangu
Poleg tečaja je na programu tudi obnova stavbe – Izdaja biltena posvečena zgodovini šole – Na tečaju bodo posneli tudi film o šoli
KRANJ — Kot predhodnica letošnje ekipe inštruktorjev bo danes v Nepal odpotoval Matjaž Fistravec s tonskim snemalcem. V sredo pa jima bodo sledili še vodja tečaja Peter Markič, zdravnik Matija Horvat, inštruktorji Jani Bele, Luka Karničar, Dado Mesarič in arhitekt Klemen Kobal.
Letošnji jubilejni deseti alpini­stični tečaj v Manangu bo v mar­sičem poseben. Poleg stalnega programa je na sporedu tudi me­njava dotrajane strehe, ki je tik pred tem, da se podre in pod seboj pokoplje celotno stavbo. Dosedanjo ravno, le z zemljo pokrito streho, bomo nadome­stili z ostrešjem in pokrili z valo­vito pločevino. In pri tem je pri­skočil na pomoč JUB iz Dola, ki je prispeval sredstva za omenje­no obnovo.
Sicer bo tečaj potekal po usta­ljenem urniku. Tečajnikom in inštruktorjem se bo pri odhodu iz Kathmanduja (do Mananga je potrebno hoditi 8 dni) pridružilo še 50 nosačev, saj je ves gradbe­ni material potrebno prinesti iz nepalske prestolnice. V 20-dnevnem tečaju se tečajniki seznanijos teoretičnimi znanji, vmes pa so na sporedu tudi lažji vzponi na okoliške šesttisočake. Druga po­sebnost letošnjega tečaja je bil­ten, v katerem je opisana zgodo­vina šole, seznam vseh tečajni­kov in inštruktorjev, opisane pa so tudi možnosti za prihodnost. Bilten je izšel v slovenščini in angleščini v nakladi 1000 izvo­dov. Poleg predstavitve šole do­ma in po svetu je namenjen tudi zbiranju finančnih sredstev za delo šole. Čeprav je šola uradna pomoč Jugoslavije Nepalu, si­stemskih virov financiranja že deset let ni. Edino stalno podpo­ro daje Slovenski zavod za med­narodno ekonomsko, tehnično, prosvetno in kulturno sodelova­nje. To pa je le osnova za delo enega inštruktorja.
Letos bodo naši inštruktorji prvič tudi enotno opremljeni. Za to so poskrbeli Oprema Kočevje s poroteksom, Štefka Švabič je iz njega izdelala vetrne komple­te, Vera Drašak pa je prispevala pohodne hlače. Arhitekt Kle­men Kobal, ki bo nadzoroval obnovo strehe, pa je naredil tudi osnutek za našitke, ki so jih iz­delali v žirovski Etiketi. S seboj bomo vzeli tudi vse potrebno orodje, ki so ga darovali Black & Decker Grosuplje, Merkur Kranj in Iskra Ero Kranj.
S finančnimi prispevki so tako izid biltena kakor tudi izvedbo tečaja omogočili Komite za razi­skovalno dejavnost Slovenije, Elektrarna Medvode, Sašo Sla­vec, Krka in Lek, ki sta prispevala tudi zdravila, KLM, Tehno-impex, Iskra Telekom, IBI Kranj, Sava Kranj, Lufthansa, Pivovarna Union, PZS, Trim Univit, Zavod SRS za zdravstve­no varstvo, Z AMTES Hrvatske, Končar Chromos Split, Pliva Kozmetika, Planinska zveza Hr­vatske, podjetja in šole, kjer so inštruktorji zaposleni, pa so jim delno povrnile izgubljeni zaslu­žek med tečajem. Seznam je hkrati zahvala vsem, ki so pri­spevali denar in opremo.
O nepalski alpinistični šoli bo­do posneli tudi film (ki bo ko­produkcija študijev Alp, Mi in Eurolutka), za televizijo pa bo­do pripravili še pet krajših re­portaž.
Za konec še nekaj podatkov iz zgodovine šole. Na dosedanjih devetih tečajih je sodelovalo 28 naših in 13 tujih (med njimi 7 nepalskih) inštruktorjev. Za zdravje tečajnikov in domačinov je skrbelo 5 zdravnikov. Pri tem je tečaje bolj ali manj uspešno zaključilo 252 Nepalcev. Skupaj smo opravili 15 pristopov na vr­hove nad 6000 metrov, trije med njimi so bili še neosvojeni. V šoli so poleg osnovnih tečajev, ki jih vodimo mi, še nadaljevalni, ki pa jih pripravljajo Francozi. Ta­koj ko bi mi zaradi finančnih problemov morali odpovedati sodelovanje, pa bi Francozi, Švi­carji ali Avstrijci prevzeli še os­novni tečaj. Mislim, da ne sme­mo dovoliti, da pride do tega.

PETER MARKIČ

50 izbranih dvatisočakov, 16 razglednic v samozaložbi
France Stele se je spet predstavil z novostmi – Od Triglava (2864 m) do Luškega Dedca (2023 m)
LJUBLJANA — France Stele se je rodil 1955 na Gori pri Komendi in leta 1979 diplomiral (iz lesarstva) na Biotehniški fakulteti v Ljub­ljani. Že 1968 se je začel ukvarjati s fotografijo, kmalu začel tudi razstavljati, skupinsko in samostojno, od leta 1987 pa je samostojni umetnik, fotograf in oblikovalec pohištva, znan pa je tudi kot avtor in samozaložnik, še posebej med ljubitelji gora.

Njegova prva knjiga Grintovci je izšla 1983 pri Državni založbi, druga, Triglav, pa štiri leta kas­neje v samozaložbi. Istega leta je pri Ognjišču iz Kopra, skupaj z Lubadarji, izdal še podobno delo “Nalivi svetlobe in; letos pri Tiskarni Jože Moškrič Goro za­četkov (Matterhorn).- Pa ne le to, s svojimi fotografijami je so­deloval še pri številnih izdajah, ukvarjal se je z organiziranjem založbe ipd.
Tokrat pa je presenetil – spet v samozaložbi – kar z dvema deloma. Zbirka 16 razglednic Slovenski gorski svet, pritegne z ličnim ovitkom in nenavadno pestrostjo. Pol je črnobelih, pol barvnih, so malo večjega forma­ta kot običajne, s poudarjenim belim robom in likovno neopo­rečne. Nekaterim je dodan tekst; tisti z Aljaževim stolpom npr. Kugyjev »Tudi jaz te poz­dravljam, Triglav, gora bajk in čudežev, ponosni prestol obla­kov in bogov, gospod in kralj!«
Bolj »praktične« pa bo razve­selil slikovni vodnik. 50 izbranih dvatisočakov, lepo po vrsti, kot se znižuje njih višina, od Trigla­va (2864 m) do Lučkega Dedca (2033 m). Na eni strani skromen tekst, le krajevna imena glavnih točk poti – kot avtor priporoča vzpon in sestop – ter kratka ocena cilja. Spodaj pa opis, kaj je videti na (črnobeli) fotografiji, ki je natisnjena na desni. »Pri iskanju po svojem fotografskem arhivu sem dal prednost tistim slikam, ki karseda nazorno kaže­jo področje, kjer potekajo poti, ali pa gore z njihovih značilnih strani.« Da je moč razbrati, kaj vse je na fotografiji, je uporab­ljen izviren sistem (horizontalnih in vertikalnih) koordinat na ro­bovih.

FRANCI SAVENC

ALPINISTIČNE NOVICE

Šesti osemtisočak Wande Rutkiewicz
Iz Pakistana je prišla novica, da je svetovno znana poljska alpinistka: Wanda Rutkiewicz skupaj s soplezalko osvojila 8Ü68 metrov visoki Gašerbrum I v Karakorumu. To je že njen šesti osvojen vrh nad 8000 metri. Med ženskami je po številu osvojenih osemtisočakov seveda na vrhu sez­nama.

Steber v Chardoneju
Tone Škarja (AO Kamnik) je 27. julija v steni Aig. du Chardonet (v skupini Mt. Blanca) sam ponovil Se­verni steber (D, 450 m). V spodnjem delu smeri je bil črn, do 60 stopinj strm led pomešan s peskom, sledili so žlebovi z ledom in skalami (III-IV), za konec pa lepše ledno plezanje v na­klonim od 50 do 55 stopinj.

Novice iz Jezerskega
Davo Karničar je 20. julija opravil solo vzpon v smeri Hrepenenje (VI/ IV-V, 300 m) v Škofovi kapi (Kočna). Nadaljeval je po Centralni smeri v Kupu Kočne (IV, V). Skupna višina stene je 700 metrov. Dva dni zatem je skupaj z bratom Drejcem opravil eno redkih ponovitev Spirale (VI, A2, V, 500 m) v Dolgem hrbtu. Potem pa je 28. julija z bratom Lukom splezal še prvenstveno smer v Dolgem hrbtu, ki poteka levo vzporedno ob Jernejevim stebrom. Ključno mesto (VI+, 25 m) predstavljajo plošče in poč v srednjem delu stene. Ostale težave sta ocenila IV, V, novo smer pa imenovala Spoz­nanje.
Poleg vzponov v višjih stenah je Davo Karničar v domačem plezališču Mlinarjeva peč (pet minut od hotela Kazina na Jezerskem) poleg nekaj sta­rih smeri sedme stopnje splezal še Pr­stan (VIII) in Jin & Jang (VIII, 20 m).

Uspešno v Treh Cinah
Dve naši navezi sta pred kratkim obiskali znamenite severne stene Treh Cin in tam opravili nekaj uspešnih vzponov. Rok Grandič (AO Matica) je v navezi z Andrejem Gasparijem (AO Rašica) na pogled prosto ponovil zelo znano smer Cassin-Ratti v Za­hodni Cini (VIII-/VII, VI, 450 m). To smer sta plezala tudi Samo Gostič (AAO) in Miro Masnoglav (AO Ra­šica).
Ob navezi sta plezali tudi v Veliki Cini, in sicer prav tako zelo znano smer Comici-Dimai. Gostič jo je po­novil prosto na pogled (VII/VI, 550 m). Grandič pa z rdečo piko. Plezali so tudi v Selli, kjer je Grandič na pogled splezal Zenijevo zajedo (150 m). V vodiču je ocena za to smer VII+/V11I-, vendar je po njegovem mnenju primernejša ocena VII/VII+.

Dve novi smeri v Završnici
Benjamin Ravnik (AO Jesenice) je v plezališču v Završnici splezal še dve novi, kratki smeri. Ikarus ima oceno VIII+ (8 m), Kiklop pa je ocenjen z IX- (10 m).

V Križevniku prek 50 smeri
Franček Knez je z Matjažem Slapnikom 21. julija preplezal dve novi smeri v Križevniku, Mimo votline je ocenil s VII-, Črno smer pa VII; vmes sta opravila še prvo ponovitev Blagoslova (VI+). Naslednji dan pa sta skupaj s Hrastnikovo preplezala še Belega pajka (VII) v Škarjah.
Za Belega pajka pravi Knez, da je pravi biser. Smer vodi po razu levo od Florjančičevega stebra in le spodaj, prav na začetku, je bilo (pred leti) nekaj poskusov. Sedaj je v smeri osem svedrovcev in je takorekoč povsem opremljena, razen na stojiščih in v zadnjem raztežaju, kjer manjkata dva klina.
Zanimivi so tudi podatki o Križev­niku. V glavni steni in predostenju je že več kot 50 smeri. Po Knezovi oceni je to območje po kvaliteti takoj za Paklenico. Toda obdobje klasičnih smeri se počasi končuje, možnosti za nove smeri so pravzaprav le še ob uporabi svedrovcev.