Alpinistične novice 31/1985

Uspehu odprave na Jalung Kang so botrovali mnogi

Tone Škarja, vodja podviga na ta 8505 m visoki himalajski vrh (prvi vzpon s severne strani) poudarja tudi pomen t. i. materialne baze odprave

O uspehu slovenske odprave, ki ji je kot prvi uspelo premagati Jalung Kang (8505 m) s severne strani, smo že obširno poročali. Seveda smo predvsem govorili o športnih, alpinističnih in organizacijskih plateh tega velikega podviga. Nedvomno pa bo zani­mivo spoznati tudi vse tisto, kar tvori nekakšno materialno bazo odprave, o kateri se le redkokdaj piše, ki pa lahko tudi v najtežjih trenutkih bistveno odloča o uspehu odprave in brez katere himalaj­ska odprava seveda sploh ni mogoča.
Predvsem gre za dve stvari, pri tej t.i. materialni bazi odprave, ki sta bi­stvenega pomena. Za opremo in hra­no. Najbrž ni potrebno posebej po­udarjati, da smo si morali v himalaj­skih razmerah »privoščiti« samo naj­boljše od najboljšega. Zato je izbiri opreme in hrane, ki smo jo vzeli s seboj veljala še posebna pozornost. Odločili pa smo se takole.

Oprema
– Induplati Jarše: je prispeval že preizkušene bazne in višinske šotore ter kot novost – višinski šotor Anapurna v obliki kupole. Poleg tega je odpravo opremil s transportnimi vre­čami in drobno galanterijo.
– Iret Trst. je dal na voljo UKV opremo za zveze na gori (ročne posta­je, usmerjena antena v bazi, sončne celice).
– Titan Kamnik: je opremil vso moštvo s svojimi novimi cepini.
– Rašica Gameljne: posebej za od­pravo narejene pulije, puloverje, kape in vetrne kape.
– Toper Celje: zimske plezalne hlače in krošnje za šerpe.
– Planika Kranj: čevlje za pohod »super treking«, ki brez težav zdrže 1000 km hoje po slabih poteh.
– Univerzale Domžale: na novo razvite vetrovke in vetrne hlače.
– Vis-Yassa Varaždin: toplotno izolirane bunde za pristop.
– Elkroj Mozirje: funkcionalne hlače za pristop.
– Alpina Žiri; tople škornje (ski boot) za bazni tabor.
– Jože Lorbek, Izola: vrvno tehni­ko (prižeme, reševalni vitel).
– Elan Begunje: turne smuči in pa­lice.
– Toko Domžale: potovalne torbe in torbice za fotoaparate.
– Poligalant-Plastik: sode za tran­sport ter jedilno posodo.
– Gorenje Tiki : sončno peč za baz­ni tabor.
– Motvoz in platno Grosuplje: transportne vreče za razsuti tovor.
– KIK Kamnik: plastično embala­žo (vrečke, folije).
– Berghaus (V. Britanija): obleko za višino, nahrbtniki.
– Koflach (Avstrija): čevlji za ekstremne pogoje »ultraextrem« s to­plotnimi vložki.
– Stubai (Avstrija): poleg standar­dne »železnine« moramo omeniti de­reze Tyrol, ki se pripnejo na čevlje v trenutku – kot smuči. (Neprimerljivo s prejšnjim zamudnim in nepopolnim vezanjem s trakovi).
– Teufelberger (Edelweiss) Av­strija: plezalni pasovi in vrvi, pomož­ne vrvi, neraztegljive statične vrvi, ekspedicijske in alpinistične spalne vre­če, rokavice in nogavice.
– Tyromont (Avstrija): lavinske lopate in sonde, reševalne vreče.
– Tyrolia: nove vezi za turne smuči.
– Intermontana Hergiswill (Švi­ca): kože za turne smuči.
– Scarpa (Italija): gamaše za višin­ske čevlje.
– Emil Gnezda, Verje pri Medvo­dah: toplotne prevleke (protektorje) za čevlje.
– Carrera Avstrija, Ghetaldus Za­greb in Qptika Škofic Domžale: zaš­čitna očala.
– Armstrong (ZRN): izolirna le­žišča (armaflex),
– Beal (Francija): statične vrvi.
– PETZL (Francija): svetilke in svedrovce.
– Simond (Francija): ledna kla­diva.
– Camping Gaz (Francija): poseb­no mešanico plina za nizke tempera­ture.
– Primus — Sivert (Švedska): ku­halnike, svetilke in plin za bazo in višinske tabore.
– Teol in IUV: sode za transport.
– Trak Mengeš in Totra: pomožne vrvi in vrvice, trakove za nosače in vezavo, naramnice, elastiko.
– Paloma: papirno galanterijo.
– Ilirija – Vedrog: sode, sveče, kreme.
– Mahler-Chemie, Beljak (Av­strija): kemične toplotne vrečke proti omrzlinam.
– Slovenijašport: zračne blazine, športno opremo in obutev.
– Swarowski (Avstrija): daljno­gled, neobčutljiv za vodo in udarce.
– Sanolabor, Ljubljana: medicin­ska oprema.
– Pik, Maribor: športne srajce in hlače.
– Pletenina Ljubljana: lahke ple­zalne hlače.
– Polzela in Hurtwitz, Ljubljana: vse vrste nogavic.
– Manon Ljubljana: volnene roka­vice.
– Elektrotehna in Emona – Hi­tachi: prenosna radio sprejemnika.
– Aero Celje: plakati, razglednice, samolepilni znaki, napisi in številke.
– KTL-Kuverta Ljubljana: pi­semske ovojnice.
– Iskra invest – Tiskarna: dopisni papir z znakom odprave.
– Etiketa Žiri: nalepke, zastavice.
– Svilanit Kamnik: brisače in kra­vate.
– Iplas Koper: vojaške porcije in čutare.
– Emo Celje: lonci ekonom.
– Alprem Kamnik in Impol Slo­venska Bistrica: material za snežne kline in sidra
– Julon Ljubljana: material za vrvi.
– Svila Maribor: blago za šotore.
– Tekstilni kombinat Zagreb: umetno krzno za spodnjo obleko (iz­delava Vlasta Kunaver, Lidija Honzak, Maja Dolenc, Ana Mažar).
– Libela Celje: osebne tehtnice.
– Delo-Stik: fotografije zemljevi­dov, reprodukcije dokumentacije.
– Izolirka: podstavki za kuhal­nike.
– Lindur Dunaj: palice za šotorske loke.
– Metka Celje: puhasta obleka.
– Teol: detergent za posodo.
– Medex: zaščitni premazi za kožo in ustnice »Elanosol«.
– Konfekcija Triglav Kranj: žepni robci.
– GRS Slovenije: klini za skalo in led.

Hrana
Od doma smo vzeli samo najvišjo kvaliteto, ki opraviči drag letalski transport in je tudi ni mogoče nado­mestiti z nobeno, ki se jo da kupiti v Nepalu.
– Sojaprotein, Bečej: sojina moka in sojini kosmiči, dragocen vir kvali­tetnih beljakovin, obenem pa zaradi majhne teže zelo ekonomičen.
– PKB Bečej-Bratstvo i jedinstvo, Bosansko Gradište: sušeno ko­renje, čebula, peteršilj, zelena itd. (stalne zaloge naravnih vitaminov in mineralov).
– Medex Ljubljana: kostanjev med, cvetni prah, apikompleks, apipol, propolis, apikal.
– Agroemona Domžale: vitamin­ska, mineralna in beljakovinsko boga­ta, sicer pa nizkokalorična hrana Enemon, posebno primerna v pogojih sla­be presnove.
– Droga Portorož: čaji, ribe, suhi česen, začimbe, kava v vseh oblikah, juhe, osvežilni napitki, instant po­lenta.
– ABC Pomurka-Tovarna mleč­nega prahu Murska Sobota: polnomastno in posneto mleko v prahu, instant čaj.
– Matevž Krušič, Ljubljana: suhe konjske klobase.
– Kmetijski kombinat Vipava: merlot, barbera in rose.
– Mlinotest Ajdovščina: tortelini in testenine.
– MIP Nova Gorica: suho meso in salame v vakuumski embalaži.
– Lek Ljubljana: zdravila in vita­minski napitki.
– Krka Novo mesto: zdravila in vitaminski napitki.
– J. Kras Kobarid: mlečna čokola­da Alpi.
– Žito Ljubljana: vitaminizirani žitni kosmiči »muesli«, bonboni, žve­čilni gumi.
– Oljarna Fram: bučno olje.
– TT Ljubljana: cigarete za šerpe, nosače in nepalske uradnike.
– Takovo: vakuumsko pakirane suhe slive.
– Mercator-Emba: instant čaj, suhe slive, kakao, kava, Benko, servirni sladkor.
– Mercator—Sadje zelenjava: suhe gobe, fižol, obojega večje količine. Večino drobnega materiala so zbrali Slovenijašport Ljubljana, Northland Gradec (A) , Alpinex Salzburg (A), Sneli Sports Chamonix (Fr.).

Poleg naštetih so pomagali z razu­mevanjem, delom in izkušnjami še mnogi posamezniki (prijatelji, alpini­sti, cariniki, miličniki, špediterji, pre­vozniki, zdravniki, uslužbenci, delavci itd.) in organizacije (banke, špedicije, ambulante, lekarne, trgovine itd.), ki jih vseh ne moremo našteti.
V Nepalu je naše koristi zastopala agencija Mountain Travel, že po tra­diciji korektno in na profesionalni vi­šini.

Tone Škarja

V STRMINO JALUNG KANGA – Ledena stopnja med ta­borom I in II na višini 6200 m. (Foto: J. Jeglič)

Finančno so omogočili odpravo
1. Glavnino finančnega breme­na so si razdelili pokrovitelji: Iskra, Smelt, IMP. Slovenijaceste Tehnika in Slovenijales.
2. Denarna sredstva so prispe­vala še naslednja podjetja, organi­zacije in posamezniki: Autocom-merce, Adriabank AG Dunaj, Aero Celje, Industrija usnja Vrh­nika, Lek Ljubljana, Ignazio Piussi – Italija, Elektronabava Lju­bljana, Elektromehanika Ljublja­na, Pomagalsky Grenoble, Elek­tromehanika – Jože Česnik Lju­bljana, Pišler – Uppsala, Etiketa Žiri, Skupščina občine Nova Go­rica, Konfekcija Triglav Kranj, Uniles Ljubljana, ZTKO in TKS Slovenije, PZS, PD Kranj, PD Tržič, PD Tolmin, PD Domžale, PD Kamnik, PD Nova Gorica, PD Idrija, PD lmpol Slovenska Bistrica, PD Ljubljana matica ter številni naročniki pozdravnih raz­glednic in koledarjev.
3. S prevozi, organizacijskimi uslugami, posredovanjem in in­formacijami so pomagali: KLM Zagreb, Generalturist Ljubljana, Kompas-Hertz, Intereuropa Lju­bljana, Carina, Intertrade Lju­bljana, Cranex Zürich, Carimpex Celovec, KONIM Ljubljana, Tehnounion Ljubljana, Slovenija-šport Ljubljana, Gospodarsko razstavišče Ljubljana, LB Gospo­darska banka. Sneli sports Chamonix, Alpinex Salzburg. Denis Bertholet (Verbier. Švica), Her­man Warth (Kissing, Z. Nemči­ja), PTT Ljubljana, Northland Gradec, Opernfoto Gradec, Za­varovalna skupnost Triglav, ČGP Delo.

V Mangrtu in Marmeladi
Bogdan Biščak, Rado Fabjan in Igor Škamperle so v severni steni Ma­lega Kontniškega Mangrta prosto po­novili Desnega Piussija (VI- , 800 m), potem pa so še v Vevnici na enak način splezali Levega Piussija (VI, 500 m). Biščak in Fabjan sta nato preple­zala še smer z enakim imenom, le v steni Mangrta. Potem so se preselili v Dolomite. Vsi trije so ponovili Vinatzerjevo smer v južni steni Marmolade, in še Orgelske piščali v tej steni. Obe prosto in ocenili Vi+-, čeprav v Italiji obe smeri veljata za sedmici! Oba vzpona sta tudi 1. jugoslovanski ponovitvi.
Skupaj z njimi sta plezala tudi Vili Guček in Matevž Lenarčič (AO Trbo­vlje, drugi AO Postojna). Opravila sta 2. jugoslovansko ponovitev Don Kihota (VI4-, 800 m), plezala pa sta še Skupaj z njimi sta plezala tudi Vili Guček in Matevž Lenarčič (AO Trbo­vlje, drugi AO Postojna). Opravila sta 2. jugoslovansko ponovitev Don Kihota (VI+, 800 m), plezala pa sta še kombinacijo smeri Gogna-Vinatzer. Lenarčič je pred tem skupaj z Boženo Gerjevič v JZ steni Kotove špice opra­vil 1. ponovitve Desne postojnske smeri.

Plezali v Verdonu
Od 30. junija do 10. julija so Rok Kolar, Brane Vezonik (oba AO Rav­ne) in Iztok Ivakič in Andrej Primožič (oba AO Celje) plezali v stenah Verdona. Kljub veliki vročini sta bila oba kampa v La Paludu polna plezalcev iz Francije, Španije, Anglije, Švice in Italije. Naši so splezali veliko krajših in daljših smeri od VI do VIII stopnje. Med drugimi so plezali Eperon Subli­me (Mil-, VI + ), Le Dingomaniaque (VIII. VII), Frines et Chatiments (VIII-. VI+ ) in Miroeur du Fou (VI-II-, VII).

Lepi dosežki v Tien Šanu
Pod vodstvom Marije Frantar so naši alpinisti obiskali stene v Kirgiškem hrbtu – Slabe razmere v kombiniranih stenah

V nedeljo, 21. t. m. se je iz SZ vrnila deseterica slovenskih alpinistov: Cene Berčič in Bojan Pollak iz AO Kamnik, Aco Pepelnik in Matej Banič iz AO Celje, Ivč Kotnik in Vid Preložnik iz Velenja, Edo Kozorog in Ivan Rejc iz Soškega AO in Marija in Slavko Frantar, ki sta člana AO Rašica.

TOD SO BILI NAŠI – Risba prikazuje alpinistično področje, kjer so bili aktivni naši alpinisti.

Sredi prejšnjega meseca so odšli v Moskvo, od koder so jih prepeljali v Frunze. Utaborili so se 50 km južno od glavnega mesta Kirgizije, v taboru Ala Arča, ki je na višini 2100 m. Toda od tabora do sten je zelo daleč in zato so si ob robu ledenika Ak-Sai uredili nekakšno izhodišče za plezanje. Alpi­nistično najzanimivejše pa tudi naj­bližje je področje okoli tega ledenika. Tu so vrhovi z najvišjimi in najtežjimi stenami v Kirgiškem hrbtu. Ledenik obkrožajo Teke Tar (4441 m), Ak Too (4620 m), Svobodna Koreja (4740 m), Baljan Baši (4700 m), Ko­rona (4860 m), Simon Tienšanski (4875 m, najvišji vrh v tej skupini), Bajčečekej (4515 m) itd. Njihove ste­ne so visoke do 900 m. Razmere so imeli v stenah precej slabe, bilo je veliko snega pa tudi požleda. Glavna sezona je tu namreč od sredine julija do konca avgusta. Gostitelji so našim ponudili neugoden termin. Plazov si­cer niso imeli, zato pa toliko več skal­nih podorov in zahodnega kamenja nasploh. Na ture je bilo treba v glav­nem ponoči. Tudi vreme ni bilo naj­boljše in praviloma je vsak dan okoli poldneva v dolini začelo deževati, v hribih pa sodra in sneg. Pri sestopih pa so imeli včasih težave z gosto me­glo. Skala tod je granit, ki pa je precej razbit, tako, da v bistvu plezajo tod po velikih majavih blokih. Kljub vsemu je deseterica naših opravila kar lepo število vzponov, nekaj tudi kar težkih. Za še težje smeri pa bi potrebovali svedrovce, povrh vsega pa so jim 10. julija že večino sten prepovedali zara­di tekmovanja njihovih alpinistov. In ker je tabor le izmenjava, so morali to upoštevati. Imeli so tudi nesrečo, ki pa se je končala na srečo le z zlomom roke. Zbolel pa je Berčič, ki so ga morali prepeljati v Frunze na operaci­jo slepiča.
Najbrž bi bila bera vzponov še večja in bogatejša, če bi na pot odšli s tak­šnimi informacijami o gorah in ste­nah, kot ga imajo sedaj. Alpinistično so zanimiva tudi področja južno od ledenika Ak-Sai. Vendar so vrhovi nižji, stene pa zelo ovešene s seraki. Prvi problem pa je dostop, ki pone­kod traja tudi do dva dni. Alpinisti iz Rige (Latvija) pridejo na izmenjavo v naše gore od 20. avgusta do 8. sep­tembra. Dogovorili so se za 15 članov, vendar štirje niso dobili vizumov, tako jih bole 11.
Skupaj so opravili 52 vzponov. Naj­več, po 7 vzponov, so opravili Pepel­nik in Marija in Slavko Frantar. Sple­zali so tudi 6 prvenstvenih smeri. No­ve smeri tujih plezalcev uprava tabora niti ne vrisuje v fotografije sten in zato je včasih nov vzpon zaradi tega pro­blematičen. Končno pa so vse logične in najbolj naravne smeri že splezane.
Najpomembnejši vzponi: Pepevnik je v Svobodni Koreji soliral koluar Lowe (ocena 5A, 70°, 50°-65°, 800 m). Smer sta ponovila tudi M. in S. Frantar. V isti steni sta Frantarjeva ponovila tudi Desni steber (5A, 800 m, kombinacija). Steber sta prepleza­la tudi Banič in Pepelnik. Kotnik, Ko­zorog in Preložnik pa so opravili ver­jetno 1. ponovitev Barberjeve smeri v Koreji (5B, 850 m, 11 ur). Kotnik in Preložnik sta v Koreji z bivakom in v izjemno slabih razmerah splezala Smer po stebru (5B. 800 m). V Bajčečekeju so Kotnik, Preložnik, Pepev­nik, Pollak in Banič preplezali Tretji steber (5B, 500 m7. Pollak in Berčič pa sta ponovila Levi koluar v isti steni (80°, 50°-65°, 380 m. verjetno 1. po­novitev). V Baljan Baši pa sta Levo smer (5 A, 700 m, kombinacija) sple­zala zakonca Frantar, ki sta v Ak Tooju opravila tudi vzpon po SV razu (4B, 800 m, kombinacija). Isti raz sta plezala še Kotnik in Preložnik.
Med prvenstvenimi vzponi je treba na pravem mestu omeniti smer, ki sta jo v steni Boksa splezala Kozorog in Rejc v spomin Marku Kogoju. Visoka je 750 m, ocenila sta jo VI, A2/V+, IV, plezala pa sta jo dva dni (18 ur). Ista dva sta v Ak Tooju splezala novo smer po ozebniku (600 m, 75°, 50°-60°). V Koreji pa sta skupaj z Berčičem splezala še koluar desno od Lowa (v bistvu je to različica Lowovega koluarja). Visok je 700 m, ocena 5A. V grebenu med Ak Toojem in Teke Tar so Banič, Pepevnik in Pol­lak splezali kot prvi Desni koluar (65°, 40°-60°, 550 m). Potem pa še dve novi smeri v Pik Simona Tienšanskega. Ena sta preplezala M. in S. Fran­tar, drugo pa Pepevnik in Pollak.
Povedali so, da tukaj ocena 5B ustreza naši klasični VI, v smeri z oceno 5A pa je lahko kakšen raztežaj tudi z oceno VI, drugi pa V in manj. Smer ki so jo plezali v Ak Too in je ocenjena z 4B. je na primer težka toliko kot Major v Mont Blancu (Brenva). Te ocene veljajo za kombi­nirane ture, ki tukaj sploh prevladuje­jo in so tudi največ cenjene. V ledu pa so mogoče njihove ocene malce preti­rane, vendar se ta občutek razblini ob zelo slabih razmerah v ledu.

Sveča in Skarabej
V soboto, 13. julija je Srečo Rehberger z Nušo Romih opravil v Trav­niku 1. PP Sveče in jo kompleksno ocenil s VI. To je bila šele 3. ponovi­tev. Naslednji dan pa je kot prvi pro­sto splezal še Skarabeja v Šitah in predlaga oceno VI+. Pravzaprav je bila to šele 1. ponovitev. Dvakrat so doslej izplezali po Zupanovi, štajerska naveza pa jo je ponovila v dveh delih.
V obeh smereh je lepo, prosto ple­zanje s posameznimi krušljivimi od­stavki, posebno kočljiv za PP je 3. raztežaj v Skarabeju. Smeri imata še malo klinov, precej sta se varovala z zatiči, predvsem v Skarabeju je malo lahkih raztežajev (vsaj 6 raztežajev z oceno VI in več). Podana je komplek­sna ocena in zato so posamezna krajša mesta lahko tudi težja.

1. SP Medvoške
V Travniku je Filip Bence 13. julija prvi sam preplezal Medvoško smer, (V-VI), sicer pa je bila to 3. ponovi­tev. Po sestopu po Tschadovem ste­bru je v Šitah plezal zanimivo kombi­nacijo. Začel je po Herlec-Kočevar, petem varianta Kambič-Ribarovič, izplezal pa je po Belač-Zupanovi smeri. Naslednji dan sta z Željkom Perkom (oba AO Tržič) ponovila še Šlosarsko v Triglavu.

1. PP Marije Pomočnice
Metod Škarja je s sestro Simono v JV steni Kogla prosto ponovil Smer Marije pomočnice (1. PP in 3. P). Ocenil je VIII-/VI+. V Ospu je prav tako s Simono ponovil Tržaško, prvi raztežaj brez lestvic, v drugem se je nekajkrat prijel za kline, drugo pa prosto in vzpon ocenil VII+, Ao. S Cvetom Jagodicem pa je prosto ponovil kombinacijo Pasaja-Zajeda usmiljenja (VIII+, VI+) v Vežici. Ob Gardskem jezeru sta skupaj z Vilijem Gučkom preplezala smer Honky-Tonky (VII-), v Parete di Militi pa sta Škar­ja in Guček ponovila smer Tao (4 raztežaji, VIII in VII).

Kranjski vzponi
Igor Kalan in Jože Povšnar sta pro­sto ponovila Zajedo in smer JLA v Šitah, Petra Vencelj je s Petrom Čižmekom (Obalni AO) ponovila Raz Jalovca. Navezi Matjaž Beguš-Andrej Zidar in Franci Markič-Janez Triler so ponovili smer Šimence -Škarja v Dolgem hrbtu, brata Marko in Tomo Česen pa sta prosto preple­zala Krušičevo zajedo v Špiku.

Novo nad Kotom
Nataša Leban (Soški AO) in Bojan Počkar (AO Železničar) sta 6. julija v skrajnem desnem delu Luknje peči splezala novo smer, imenovano Pol­neč (VI-, V, 150 m in II—III, 300 m).
V Žagarjevi glavi pa sta dvanajst dni za tem Bojan Pograjc in Janez Janša splezala Žanovo smer, IV-V, Al, 200 m, 4 ure, ki ima razen vstop­nega previsnega in mokrega kamina in strmih izstopnih trav odlično od vode izprano skalo. Pograjc je skupaj z Binetom Mlačem opravil tudi 4. P smeri Krušič-Ferjan-Zupan v Lu­knja peči.

Čopov steber – 1. SPP
Beno Ravnik (AO Jesenice) je 13. julija sam prosto splezal Čopov steber v Triglavu. Bil je to 20. samohodec v tej najbolj znani smeri pri nas.

Madonna nad Vršičem
Damjan Černilogar in Slavko Svetičič sta 10. julija v severni steni Nad Šitom glava splezala še eno novo smer. Imenovala sta jo Madonna, za katero je značilna čudovita skala. Ocena V, IV + in eno mesto VI-, 300 m, 3 ure. Naslednji dan sta v Prisojniku preplezala še dve novi. Prva pote­ka v Ajdovski deklici, in sicer po nje­nih laseh, levo od Obraza (Frizura. III-IV, eno mesto V+, 150 m, 1 ura. Potem pa sta v Škofovi glavi desno od Rašiške smeri splezala Škofovsko (VI-, IV-V, 250 m. 3 ure).
V JV steni Nad Šitom glava pa sta 14. julija Rajko Noč in Klemen Vo­lontar po vidnih počen levo od Rume­ne diagonale speljala novo smer (Pa­radižnik: V-K Al, IV,). V steni je ostalo 11 klinov in 2 svedrovca.

Kaminska v Planjavi
V Z steni Planjave so 22. julija Milenko Arnejšek, Zvone Peterlin in Zoran Radetič levo od Pripravniškega stebra opravili nov vzpon. Ocenili so V/IV+, pustili 1 klin, plezali pa dobre 3 ure.

Težka vzpona v Triglavu
V severni steni Triglava so 13. in 14. julija plezali Marjan Frešer, Silvo Karo in Franček Knez in opravili prvenstvena vzpona. Naj­prej so v soboto levo od Helbe splezali Spominsko smer Boruta Berganta. V njej so morali upora­biti 7 svedrovcev (tu manjkajo 3 ploščice in vijaki M8). Smer so ocenili VIII -, Ao. Visoka je 400 m, plezali so jo pa 10 ur in ima 12 raztežajev, med njimi imata dva oceno VII -, trije so VI+, eden je VI, oceno V+ pa imajo še trije raztežaji.
Naslednji dan pa so splezali Ju­bilejno smer (Knezova 30. PrV v Steni), ki pa poteka desno od Helbe in se konča na Gorenjskem turncu. To je po njihovi oceni naj­težja smer v Triglavski steni in v naših stenah nasploh. Vseskozi je previsna in napeta, ponekod tudi krušljiva. Višina je 550 m, 16 raz­težajev je zahtevalo 11 ur pleza­nja, enkrat so zavrtan, ocena pa je VIII +. Posamezne raztežaje pa so ocenili takole. VI+, V+, IV, IV+, VIII+, VII-, VII, V+, VI+, VI, VII-, VI, FVI + , III, IV, IV.

Tomo Česen

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja