Alpinistične novice 30/1994

Žepna odprava v zahodno steno Bhagiratija IV

Zahodna stena navkljub številnim poskusom še ni bila preplezana – Za vzpon bosta Silvo Karo in Matjaž Jamnik potrebovala slab teden – Nova smer v Vežici
V četrtek, 28. t. m. bo v Indijo odpotovala žepna odprava, katere člana sta Matjaž Jamnik (AK Vertikala) in Silvo Karo (Zavarovalnica Triglav), pridružil pa se jima bo še snemalec TV Slovenija Janez Horvat. Organizator odprave je Planinska zveza Slovenije. Cilj odprave je preplezati do sedaj še nepreplezano zahodno steno Bhagiratija IV (6173 m) v Gharvalski Himalaji.

ZAHODNA STENA BHAGIRATIJA IV – Vzpon čeznjo naj bi potekal v območju osrednje zajede.

Ta, pretežno skalna stena, trenutno predstavlja enega pomembnejših nerešenih problemov v tem delu Himalaje. Visoka je 1100 metrov in je navpična, mestoma pa tudi previsna. V steni je bilo do sedaj vsaj šest poskusov. V njej so poskušali Francozi in Italijani, pa tudi tri naše naveze. Leta 1984 je v steno vstopil Franček Knez s soplezalcem. Od vseh, ki so do sedaj poskušali, je prišel najvišje – preplezal je tretjino stene. Sledila sta še dva slovenska poskusa. Leta 1992 sta bila pod steno Janez Kešnar in Marjan Kovač, lani pa sta stala pod njo Matjaž Jamnik in Miha Kajzelj.
Karo in Jamnik nameravata preplezati steno v alpskem stilu. Predvidevata, da bosta za vzpon porabila S do 6 dni. Sestopala bosta po vzhodnih pobočjih gore, ki so precej enostavna.
Dostop pod goro je za himalajske razmere enostaven. Iz New Delhija, kamor bodo prileteli, bodo odpotovali po cestah 370 km proti severu do kraja Gangotri ( nekaj čez 3000 metrov nadmorske višine). Od tam pa jih čaka še dva dni pristopnega marša do baznega tabora.
Silvo Karo že celo desetletje vztraja v vrhu slovenskega alpinizma. Preplezal je štiri pomembne prvenstvene smeri v Patagoniji, dve v Cerro Torreju ter po eno v Fitz Royu in Torre Eggerju. Eden njegovih večjih uspehov je prvenstvena smer v Bhagiratiju III. Lani je preplezal zahtevno tehnično smer v EL Capitanu. Najvišji vrh, na katerem je stal, je Broad Peak (8047 m). V plezališčih je preplezal smer z oceno 8a.
Matjaž Jamnik ima za seboj prvenstveno smer v Illampuju v Boliviji in dve prvenstveni smeri v vzhodni steni Monte Rose. Svoj višinski rekord je dosegel na Piku Korženevske (7105 m). V plezališčih je preplezal smer z oceno 8a, na pogled pa je bil uspešen v smeri z oceno 7b+.
V sklopu priprav na odpravo sta plezala tudi po naših hribih. 12. julija sta prosto ponovila Das ist nicht kat tako (IX-) v Šitah. Najtežji raztežaj sta oba plezala kot prva v navezi. Karo opozarja ponavljalce, da se četrti raztežaj ne konča pri jeseničanu v gladki plošči (vanj je nekdo namestil prusik za spust po vrvi), ampak se konča 10 metrov više na udobni polici.
V Vežici sta 16. julija preplezala prvenstveno smer Morana. Prvi raztežaj te smeri je pred leti opremil Robert Flerin iz Kamnika, vendar ga ni preplezal. Polovica drugega raztežaja poteka po smeri Ego trip, ki sta jo splezala Dare Božič in Marjan Kovač (V, A1-A2, 2 raztežaja). Tretji in hkrati zadnji raztežaj poteka po lepi poči v veliki zajedi med Žaumakom in Lahovo. Prvi raztežaj je Flerin opremil s svedrovci, Karo in Jamnik pa sta jih nekaj zamenjala z novimi. V prvem raztežaju je potrebno na enem mestu zatakniti frenda. V zgornji dveh se varovanje ureja z zatiči, frendi in jeseničani. Morana je popolnoma prosto preplezljiva smer. Ocene po raztežajih so VIII, VI + in VII+.

MIHA PETERNEL

ALPINISTIČNE NOVICE

V Travniku, Triglavu in Mangartu
Filip Bence (AO Tržič) je spet opravil nekaj solo vzponov v Julijcih. 10. julija je preplezal najprej Medvoško (V-VI) v Travniku, nato pa še isti dan še Steber revežev (V-/IV-,V) v Veliki Mojstrovki. Za slednjo pravi, da je zelo lepa in da ima logičen potek.
Naslednji vikend je plezal v Triglavu in Malem Koritniškem Mangartu.
V soboto je vstopil v severno steno Triglava po smeri Nori časi (prvi jo je preplezal Pavle Kozjek) in plezal po njej do Prusik – Szalayeve smeri. Nadaljeval je po Prusiku in zavil v varianto Krušič – Župančič, ki ga je pripeljala do Zlatorogovih polic. Zgornji del stene je preplezal po varianti DD, ki se pod robom spet priključi Prusik – Szalayu. Kombinacijo ocenjuje s kompeksno oceno V+ in dodaja, da je plezanje ves čas težavno. V nedeljo je preplezal Severni steber (VI, plezalci pravijo tej smeri tudi Desni Piussi) v Malem Koritniškem Mangartu.
V zgornjem delu smeri so bila nekatera mesta še mokra. Pod steno je še precej snega, zato Bence odsvetuje dostop v čevljih oz. športnih copatih z gladkim podplatom.

(M. P.)

Pod Kokrskim sedlom
Tomaž Humar je splezal prvenstveno smer v še nepreplezani južni steni Jurjevca. To je stena, ki na desni strani (gledano navzgor) omejuje melišče, po katerem poteka pot iz Kamniške Bistrice na Kokrsko sedlo. Humar je dokončal smer, ki sta jo že avgusta 1988 začela Danilo Golob in Frenk Osolnik. Spominsko smer Vlada Goloba je plezal tri ure in pol, ocenil pa VII-, A2 / V-VI. 120 metrov. Varoval se je v vseh raztežajih, težjih od V. Z vrha se je spustil po vrvi nazaj pod steno. Skala je krušljiva, posebno nevarnost pa predstavljajo veliki majavi bloki.

(M. P.)

Petdesetkrat čez El Capitan
Rekorder v številu vzponov čez El Capitan je Steve Gerbeding, ki je steno preplezal petinpetdesetkrat. Močno pa se mu je približal tudi Mike Corbett, ki ima za sabo petdeset vzponov po 25 različnih smereh. Corbett je splezal Noskar osemkrat, je pa tudi avtor številnih smeri v Yosemitski dolini. V El Capu je skupno prebivakiral kar 187 noči, kar pomeni okroglih šest mesecev. Za jubilejni petdeseti vzpon pa je izbral Tripple Direct.

(M. P.)

V granitnih stenah Val di Mella
Med 7. in 11. julijem so alpinisti AO Matica obiskali Val di Mello, dolino na italijanski strani Piz Badila. Vreme je bilo ves čas odlično. Gregor Kresal je z Uršo Komac ponovil Lunario z direktnim vstopom (dir. vstop je VIII, ostalo VI+, vse skupaj 3 raztežaje) in kombinacijo smeri Cochise in Kundalini (VII-, VI+, 390 m).
V zadnjem raztežaju Cochise je nekaj svedrovcev polomljenih, tako da je plezanje psihično zelo zahtevno. Kresal je na pogled preplezal tudi krajšo smer Mincha biglia el re de picehe (VIII-/VIII).
Najtežjo smer na tem izletu sta 10. 7. preplezala Gregor Kresal in Tomo Sbrizaj. Smer Gli oracoli di ulisse je v vodničku ocenjena IV+/V+, A1/A3, A4 in je dolga 280 metrov. Kar nekaj odstavkov, ocenjenih z A1, sta preplezala prosto na pogled s sprotnim nameščanjem varovanja. Težave v teh odstavkih, ki niso imeli vedno najboljšega varovanja, so se gibale med VII- in VII, eno mesto pa sta ocenila VII+. Prvi raztežaj sta preplezala po vstopni varianti II ritorno del gigiat (VII). Najtežji tehnični raztežaj je zelo dolg. Začne se z vrsto svedrovcev v gladki plošči, ki pripeljejo pod manjšo streho. Najtežji je prehod pod naslednjo streho, pod katere se preči še 20 metrov v levo. Ocena tega raztežaja se jima je zdela previsoka.
V Ospu bi mu komajda lahko pripisal oceno A3. Po vodničku je za A4 predvideno krempljanje, vendar pa sta vse splezala po najmanjših frendih, krempeljce pa sta imela le za ravnotežje.

(M. P.)

V gore in plezališča Severne Amerike
Klemen Mali (AO Kamnik) in Zvonko Požgaj (AO Železničar) sta 16. julija odpotovala v Kanado, kjer nameravata ostati tri mesece. Preplezati nameravata nekaj prvenstvenih smeri v Skalnem gorovju. Od cele vrste gora in sten v tem gorovju ju najbolj zanimata Mt. Robson in Mt. Asiniboin. Proti koncu turneje pa nameravata obiskati številna severnoameriška plezališča. Odpravo so finančno oz. materialno podprli LB banka Domžale, Kogelnik S. P. – Trek Šport, SCT, Zavarovalnica Triglav, Lek, Dia studio Klemene, Ragla – trg. z glasbili, Treking šport, Rudnik kalcita Kamnik, PTT Lj., AO Kamnik in Športna zveza Kamnik.

(M. P.)

Novi pripravniki športnega plezanja
V plezalnem klubu Alp šport iz Novega mesta so imeli letos šolo športnega plezanja. Izpit za pripravnika športnega plezanja, ki so ga imeli 14. julija, je uspešno opravilo 17 kandidatov.

(M. P.)

Balvaniziranje v Yosemitih
Ben Moon je sledil zgledu svojega sokrajana Jerryja Moffata (oba prihajata iz Sheffielda v Angliji) in se odpravil v Yosemite z namenom, da bi preplezal nekaj težkih smeri po tamkajšnjih balvanih. Po treh dneh študija je zmogel smer »Dominnator 8b«, v pol ure pa tretji vzpon v smeri »Stick it 8a«. Hitro je opravil še s štirimi smermi: znano »After Midnight« in »Thriller 7c+« je uspel preplezati na »flash«, dve nekoliko daljše smeri po yosemitskih balvanih »Moonbow 8a+« in »Egyptian 8a« pa je splezal z varovanjem od zgoraj.

(U. G.)

Petrova v SZ steni Velikega Zvoha
Viktor Relja in Suzana Gorjup (oba AO Kranj) sta letos pomladi ponovila Mračicino (VI-/III-V, 260 m) v JV steni Planjave, Filipovo (VI, A0) v Beli Peči in Hunikino (VI/V, 320 m) v Vežici. 25. junija sta preplezala prvenstveno, Petrovo, smer v SZ steni Zvoha. Poteka levo od raza, po katerem gre Štajerska smer. Skala v Petrovi je dosti boljša kot v Štajerski. Ob vstopu sta postavila možic. 250 metrov visoko smer sta ocenila VI-/III – V+. Plezala sta 3 ure.
Aktivni so bili tudi ostali člani AO Kranj. Geršak – Grčar(VI / V) v Vežici sta ponovili navezi Tomaž Strupi – Andrej Prinčič in Andrej Zidar – Franci Markič. Trikot(VI/V) v Dolgem hrbtu sta splezala Tomaž Strupi in Igor Varijačič. Danica Pernuš in Renata Mezeg sta preplezali Jennyino poč v Košutnikovem turnu (V, 300 m) in Sleparsko (V-/III – IV, 100 m) v Beli Peči.

(M. P.)

V soboto tekma v Pivki
PIVKA – Umetna stena v Pivki bo v soboto, 30. t. m. gostila najboljše slovenske športne plezalce. Na sporedu bo namreč četrta tekma za državno prvenstvo za starejše kategorije. Kvalifikacije se bodo pričele ob 17. uri, finalni del tekmovanja pa bo na sporedu predvidoma ob 21. uri.
Trenutno je po treh tekmah pri članicah v vodstvu Martina Čufar pred Metko Lukančič in Lenčo Gradišar. Pri članih pa vodi Aljoša Grom, drugi je Matej Mejovšek in tretji Franci Jensterle.

(T. Č.)

Kdo so najhitrejši v steni?
BOHINJ – Rezultati 1. tekme v športnem plezanju za Pokal Mortena na umetni steni pri Hotelu Pod Voglom v Bohinju:
Deklice do 14 let: 1. Truden 2. Guzzi obe Tržič, 2.-3. Jereb, (Žiri); dečki: 1. Bečan, 2. Valjavec (oba Tržič), 3. Potočnik; deklice od 15-18 let: 1. Čufar (Mojstrana), 2. Šuštar (Kamnik), 3. Gradišar (Tržič); dečki: 1. Perko (Kamnik), 2. Grilc (Ljubljana), 3.-6. Zupan, Pišek, Sova, Stepanjan.
To je bila prva od treh tekem, ki štejejo za skupni vrstni red. Naslednja je na vrsti naslednjo soboto ob 18. uri.

Prvenstvena na 54. rojstni dan
Janez Golob je 10. julija, na svoj 54. rojstni dan, s sinom Urbanom preplezal prvenstveno smer »Darilo« v zahodni steni Planjave. Med vzponom sta se v vodstvu menjavala, res pa je, da je najtežje mesto čez krušljiv previs (VI+) kot prvi preplezal Urban. Darilo (VI+/IV – V, 120 m, 2uri in pol) vstopi 15 metrov levo od Majske, sredi drugega raztežaja prekriža Septembrsko, nato pa poteka naravnost do Kunaverjeve police. Za spodnji, težji del sta prepričana, da sta ga preplezala prva. V zgornjem delu sta sicer našla klin, vendar pa je bil zabit na polici, ki se vleče od Majske smeri v levo, Darilo pa to polico le prekriža.

(M. P.)

Članstvo v alpinističnih odsekih
Komisija za alpinizem pri PZS si je lani za eno od nalog zastavila izdelavo baze podatkov o slovenskih alpinistih. Sedaj so izdelali poročilo o registraciji alpinističnih odsekov. Iz njega je razvidno, da je pri KA letos registriranih skupaj 39 alpinističnih alpinističnih odsekov ter plezalnih in alpinističnih klubov. V njih je 1264 članov, od tega 341 tečajnikov, 351 pripravnikov, 465 alpinistov in 107 alpinistov in športnih plezalcev. Alpinističnih inštruktorjev je 147, poleg tega pa je še 21 alpinističnih inštruktorjev, ki so hkrati tudi inštruktorji športnega plezanja. Gorskih vodnikov je 21, dva alpinista pa sta pripravnika za gorskega vodnika. Gorskih reševalcev je 110. v svojih vrstah imajo še 43 pripravnikov in 14 inštruktorjev. Najštevilčnejši odsek je AO Ljubljana Matica, ki ima kar 158 članov.

(M. P.)

Janko Oprešnik splezal štiri nove smeri nad Logarsko dolino
Takoj na začetku poletja je Janko Oprešnik (AO Impol) začel nizati prvenstvene smeri v stenah nad Logarsko dolino. 25. junija je z Jasno Bratanič (Akademski AO) splezal novo smer v Krofički. Huda mravljica, kot sta jo imenovala, poteka desno od Brankine smeri po ploščah, počeh in strehah. Skala v njej ni najboljša. Ker vstopi že v pregrado, ki se dviga takoj nad potjo na Ojstrico, je precej daljša od ostalih smeri v Krofički. Višina smeri je 250 metrov, plezala sta jo 7 ur in jo ocenila VII, VII+, A0. Vsa prosta mesta sta splezala na pogled.
Naslednji dan sta splezala prvenstveno smer Sanje delfina (VI+, VII) v Ojstrici. Čeprav je stena že precej obdelana, sta še našla prostor za samostojno smer čez celo steno. Začela sta 60 metrov desno od smeri Modec – Režek, jo na koncu prvega raztežaja prekrižala, nato pa plezala naravnost navzgor med Modec – Režkom in Ogrin – Omerzo vse do stika s smerjo Prečenje stene. Tam sta zavila levo v črne plošče in plezala levo od Črne zavese, dokler nista 100 metrov pod robom prišla v Ogrin – Omerzo ter po njej izstopila. Smer je, razen zadnjih 100 metrov, popolnoma samostojna. Skala je odlična, pa tudi varovanje je dobro. Oprešnik meni, da sodijo Sanje delfina med njegove najlepše prvenstvene smeri. V njej sta pustila tri kline, ponavljala pa bodo rabili še pet jeseničanov ali krpanov in komplet frendov. Plezala sta 8 ur. Smer sta splezala na pogled.
Naslednjo prvenstveno smer je Oprešnik preplezal kar sam. 2. julija je vstopil v ogromen žleb med Štajersko Rinko in Križem. Že od daleč straši ta žleb z rdečo rumeno barvo, ki obljublja zelo slabo skalo. Smer poteka desno od Ledenke po nekakšnem kotu. Najtežja je v srednjem delu, kjer prevladuje tehnično plezanje.

SPOMIN IZ HIMALAJE – Janko Oprešnik

Vse ostalo je, navkljub zelo krušljivi skali, splezal prosto. Smer je popolnoma samostojna in se imenuje Rumena podmornica ( VI, A2+, 600 m, 11 ur), v njej pa so ostali trije klini. Varoval se je samo v štirih težkih tehničnih raztežajih, vse ostalo pa je šlo na pogled brez varovanja. Oprešnik opozarja vse, ki bi morebiti hoteli plezati v območju grape med Štajersko Rinko in Križem, da je čelada obvezen del opreme, saj po grapi neprestano pada kamenje.
10. julija je Oprešnik z Milkom Kropejem (AO Impol) prepleza še eno novo smer – Fantazmo – v severni steni Ojstrice. Vstopila sta levo od Desne, jo na velik gredini prečkala, nato pa desno od Desne po belih ploščah priplezala do stika med Prečenjem in Desno. Nadaljevala sta po črnih ploščah levo od Desne do vrha. Skala je dobra in čvrsta, smer lepa, le varovanje je tu in tam slabo. Fantazma je dolga 500 metrov, plezala sta jo 9 ur in pol, ocenila pa VII+, VI, V. V nje sta pustila 3 kline in svedrovec. Raztežaj s svedrovcem, ki sta ga zavrtala v previsno ploščo, sta preplezala z rdečo piko, vse ostalo pa na pogled. Oprešnik pravi, da prostora za samostojne smeri čez celo steno Ojstrice počasi zmanjkuje. Ostaja pa še prostor za krajše smeri oz. variante.

MIHA PETERNEL

Trzinski planinci so izpolnili dolg
Člani PD Onger Trzin so v prejšnjem mesecu izpolnili obljubo, ki so jo dali pred dobrim letom in pol na proslavi ob 10. obletnici društva in 80. obletnici rojstva prof. Tineta Orla. Po številnih zapletih in težavah jim je v društvenih prostorih v Trzinu, na Rašiški cesti 4, le uspelo odpreti Orlovo sobo s stalno razstavno zbirko o delu in življenju tega velikega slovenskega gornika, slavista in pedagoga.
Kot je na otvoritvi povedal predsednik društva Miro Štebe, trzinski planinci niso želeli urediti spominske sobe prof. Tineta Orla, saj bi to pomenilo, da gre za spomine na nekaj mrtvega, prof. Tine Orel pa je s svojim delom in duhom še prisoten v trzinskem in tudi slovenskem planinstvu. Razstavo so uredili v prostorih, kjer še naprej potekajo sestanki društva, kjer se zbirajo mladi in stari planinci in kjer se odvija osrednja dejavnost društva. Trzinski planinci tako še naprej ostajajo v stiku s prof. Tinetom Orlom in spomin nanj in njegovo delo ne bo tako kmalu zbledel.
Slavnostni govornik, profesorjev osebni prijatelj, dijak in kolega dr. Matjaž Kmecl pa je med drugim opozoril na pomen prof. Orla za slovensko planinstvo in tudi slovenstvo, spomnil je na njegovo 30. letno urejanje Planinskega vestnika in s tem na posredno usmerjanje slovenskega planinstva, poudaril pa je tudi pomen ohranjanja spomina na tega velikega Slovenca, ki je zapustil vidne sledove svojega delovanja na številnih področjih družbenega življenja.
Člani PD Onger Trzin so prostor in razstavno zbirko uredili predvsem s požrtvovalnim prostovoljnim delom, številni trzinski mojstri so za svoje delo zahtevali le simbolično povračilo stroškov, precej zasebnikov in tudi nekaj podjetij pa se je izkazalo tudi s prostovoljnimi prispevki. Razstavne predmete iz bogate planinske zapuščine prof. Tineta Orla so prispevali njegovi dediči, še zlasti hčerka Tanja Orel – Šturm.

M. Š.

Pireneji so navdušili Trzince
Člani PD Onger Trzin so izvedli zanimiv enajstdnevni obisk Pirenejev v Španiji. Pireneji, ki so za večino slovenskih planincev precejšnja neznanka, so jih prijetno presenetili, saj so tamkajšnji vrhovi zelo zanimivi, pokrajina je zelo pestra, možnosti za planinarjenje pa tudi plezanje pa so skoraj neizčrpne.
Med izletom se je 23 članov sicer 40-članske odprave, povzpelo na najvišji vrh Pireneje v Pico de Aneto (3.404 m) in bližnji nekoliko nižji Pico de Paderna. Na Aneto vodi za naše razmere kar zahteven greben, zato so si morali pomagati z vrvno ograjo, ki so jo morali urediti tudi pri sestopu v dolino Corona. Vzpon, čeprav je bil kar dolg, jih je navdušil, saj so med potjo videli številna jezera, brzice in slapove, v nižjih predelih pa jih je razveseljevalo bujno rastlinje. Zelo navdušeni so bili tudi nad vzponom na Monte Perdido (3.355 m), saj jih je pokrajina v narodnem parku Ordesa spominjala na prizore, ki jih poznamo z območja Grand Canyona v Koloradu. Na območju narodnega parka Ordesa so številni globoki in dolgi kanjoni s slapovi, kaskadami in brzicami. Na tistem območju je obilo možnosti za plezanje in pohode, spuste z alpinistično opremo po kanjonih, rafting, kajakaštvo in druge športe.
Med izletom v Pireneje so si člani PD Onger Trzin ogledali še Avignon s tamkajšnjo papeško palačo, obiskali so Andoro, si ogledali več starodavnih cerkva, samostanov in gradov v podnožju Pirenejev, sodelovali so na praz-novanju San Fermina v baskovskem mestu Pamploni in si ogledali tamkajšnje bikoborbe in tek bikov po ulicah, kopali so se v Sredozemskem morju, Atlantiku, jezeru Jesa in bazenu, vse skupaj pa so popestrili še z obiskom romarskega mesta Lurd.

MIRO ŠTEBE

Na tabor na planini Zapotok prišlo precej alpinistov
AO Nova Gorica je 9. in 10. julija organiziral tabor na planini Zapotok v spomin na Robija Černilogarja in Iztoka Horvata. Udeležilo se ga je precej alpinistov s Primorske. Preplezali so celo vrsto smeri v Srebrnjaku in Zapotoškem vrhu.
Peter Štefančič je z Zlatkom Korenom preplezal Steber ob centralni grapi(VI/V) v Jerebici, z Vasjo Kolavčičem pa Spominsko smer Srečka Rihterja (VI-/V+) v Nad Šitom glavi. Vsi trije so člani AO Nova Gorica.

(M. P.)

Slovenske gore inVrhovi treh dežel
Planinski stenski koledarji so postali že stalnica v našem okolju. Najbolj razširjeni so, med prvimi – neredko celo prvi – se pojavijo na tržišču, da si jih lahko vsi pravočasno ogledajo, predno se odločijo, da jih je mogoče pravočasno poslati na tuje … In postali so tudi že pojem kvalitete.
Tudi za prihodnje leto sta na razpolago dva. Po tradiciji je eden z motivi iz naših domačih gora, drugi pa iz tujih. Slovenske gore 1995 so pokončen koledar s pogledom na Triglavovo vršno gmoto, ki štrli nad Steno, na predlistu. Tudi ostalih dvanajst listov nudi naš gorski svet, od Štajerske pa tja do Primorske, s to razliko, da je ločeno, v spodnjem delu, še koledarski del in po dvoje manjših posnetkov: na levi alpska roža, na desni eden od naših slapov. Format je 32 cm x 48 cm in še petcentimetrski rob za dotisk. In na hrbtni strani so opisi prikazanih gora v slovenskem in angleškem jeziku. Skupaj s zaščitno papirno vrečko je mogoče dobiti do 6. septembra: posamezen izvod po 520 SIT, za večja naročila pa so seveda popusti, ob nakupu 20-120 kosov 10%, potem do 300 kosov 15% itd., pa še enobarvni dotis firme oz. reklamnega napisa.
Koledarji Vrhovi treh dežel 1995 so drugačni že na prvi pogled. Loči jih v prvi vrsti ležeč format (50 cm x 33 cm + 5 cm). Na naslovnici je zimski posnetek Kugyjevega spomenika v Trenti, z Jalovcem v ozadju in naslovom v treh jezikih: slovenskem, nemškem in italijanskem. Ti so enakopravno zastopani tudi pri opisih vseh 12 predstavljenih vrhov, najbrž ni potrebno posebej razlagati, da je naslov in vsebina vezana na transverzalo Treh dežel, ki se je pred leti rodila kot sad sodelovanja med planinskimi organizacijami Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine. Januar predstavlja Grossglockner, sledi Krn, Triglav, Peč – tromeja, z Julijskimi Alpami, z Dobrača, pa manj znani Monte Lastroni, 2449 m visoki sosed Peralbe, tritisočak Sonnblick, Škrlatiška skupina, Jof di Montasio, Špik nad Policami po naše, pa svet pod Mt. Peralbo, s Creta Forata v ozadju, Trenta z Jalovcem in Pelcem, Snuleck in na koncu še Grintovec s Kočno. Ljubitelji planinske favne pa imajo za vsak mesec še po en res lep posnetek živali: od svizca in muflona, do velikega petelina ter ruševca. Cena tega koledarja je le za malenkost višja, po 580 SIT so ga te dni začeli prodajati v ekonomatu Planinske zveze Slovenije, na Dvoržakovi 9, (061) 312-553  ali 315-493. Popusti in vse ostalo je seveda enako kot za prvega.

(F. S.)

Hrvatska planinska književnost
Hrvatski planinarski savez je ob 120-letnici organizacije izdal knjigo Željka Poljaka Hrvatska planinarska književnost. Avtor, ki ga že več od treh desetletij poznamo kot nenadomestljivega urednika revije Naše planine, sedaj Hrvatski planinar, je z njo postavil še enega od velikih stebrov organizacije; ob fundamentalnem vodniku Planine Hrvatske (prvič 1974) in dveh del o zgodovini planinstva. Hrvatsko planinarstvo (s V. Blaškovičem, 1975) in Slike iz povijesti hrvatskog planinarstva (1987).
Hrvatska planinarska književnost ima dva dela. Najprej je – ob uvodnem eseju – antologija, izbor iz del 89 najpomembnejših njihovih avtorjev planinske književnosti. Nanizana so kronološko, od odlomkov iz prevoda zapisa Ivana Česmičkega. ki je živel v obdobju 1434-72 in slavnega Petra Zoraniča (1508-69), do del vrste so-dobnih piscev. Drugi del pa predstavlja Biografski leksikon, pravzaprav nekakšen Kdo je kdo v planinski književnosti Hrvatov, saj so zajeti tudi nekateri pisci, katerih zapisi iz različnih vzrokov niso uvrščeni v antologijo. Vmes pa je še vrsta barvnih reprodukcij del hrvatskih slikarjev … ne samo zato, da bi bile knjigi v okras, temveč da opozore tudi na planinsko dejavnost naših likovnih umetnikov, o kateri se malo ve, je pa pogojena s sličnimi estetskimi pobudami kot planinska književnost.
Takih del je tudi v svetu zelo malo. In ocenjevati izbor (avtorjev oz. del) bi bilo prej ko ne (pre)zahtevna naloga. Je pa mogoče zatrditi: to je resno delo, kakršnega bi si želeli tudi za našo književnost. In upajmo, da bo naša krovna organizacija našla način, da bo čim preje na razpolago tudi na naših književnih policah. Naročiti pa ga je seveda mogoče tudi na naslovu založnika: Hrvatski planinarski savez, Kozarčeva 22, HRV-41000 Zagreb. Na njihovem tržišču stane 50 kun, za tujino pa 20 DEM (in poštnina).

FRANCI SAVENC

Plezalski podvig
Aljoša premagal Brdavsa

Aljoša Grom je v solo vzponu, brez varovanja premagal smerBrdavsv steni v Retovjah pri Vrhniki, ki ima težavnostno stopnjo 8a/8a+
Aljoša Grom (ki ga kot športnika podpira podjetje Veritas) je dvakratni državni prvak. Naslov je dobil leta 1991 in 1993, v seštevku tekem za državno prvenstvo Slovenije pa vodi tudi letos. S plezanjem se aktivno ukvarja štiri leta. Sam pravi, da so mu prve spodbude dali že učitelji v osnovni šoli. Ob tem se je njegov nekdanji učitelj telovadbe, ki si je tudi prišel ogledati podvig, pošalil: »Ker ni imel smisla za žogo, je začel plezati.«
Njegov solo vzpon si je prišlo v torek popoldne v Retovje ogledat tudi več drugih športnih plezalcev, ki sodijo v slovenski vrh. Čeprav je vse potekalo povsem gladko in za nepoznavalca skorajda nezahtevno, so plezalci, ki poznajo Brdavsa, zadrževali dih. Približno dvajset metrov visoka previsna stena, blizu enega od izvirov Ljubljanice, zahteva v spodnjem delu predvsem telesno moč, zgoraj pa je tehnično izredno zahtevna, ker so v sicer kompaktni skali oprimki zelo majhni. Toda Aljoša Grom je zanesljivo in brez omahovanja plezal proti vrhu. Ko je po manj kot desetih minutah dosegel cilj, so mu gledalci navdušeno zaploskali. Ob sestopu so mu kolegi plezalci čestitali in ga občudovali, ker je tvegal tak podvig.
Čeprav je smer precej težka, zanj fizično ni predstavljala velikih težav, saj jo kot domačin dobro pozna. Pri solo plezanju brez varovanja je poleg fizične pripravljenosti pomembna predvsem psihična moč, saj se plezalec zaveda, da ga ob možnem padcu ne bo zadržala vrv. Sam je svoj dosežek komentiral kot predvsem psihično zahteven vzpon, za katerega je potrebno veliko koncentracije. Ob dosežku je občutil predvsem veselje, da je dosegel zastavljeni cilj in olajšanje, da je živ in nepoškodovan.
Do danes je bilo v svetu le šest tovrstnih dosežkov, zadnji od njih je bil solo vzpon Toma Česna pred približno desetimi dnevi v steni nad Bohinjsko Belo. Aljoša Grom, ki je opazoval Česnov vzpon, je povedal, da mu je bilo zelo težko opazovati tak podvig od spodaj ter da zelo občuduje Česnove dosežke. Dejal je tudi, da njegovo solo plezanje ni bilo odgovor na Česnov vzpon, ampak le izraz želje, da bi dosegel enega svojih težjih zastavljenih ciljev. Glede soliranja nima še nobenih načrtov za prihodnost, želi pa si »na pogled« splezati smer z oceno 8a. Njegov največji dosežek do zdaj je bila smer Missing link v Mišji peči pod Črnim kalom, ki ima oceno 8b+, poleg tega pa se lahko pohvali, da je na pogled – brez opazovanja predhodnikov in brez posebnih priprav – splezal že več smeri z oceno 7c+.

V STENI – Kot bi bil pajek se je enaindvajsetletni športni plezalec Aljoša Grom sam in brez varovalne vrvi boril z Brdavsom. (Foto: Tina Kavčič)

Brdavs, ki ima oceno 8a/8a+, je ena od devetih smeri plezališča v Retovjah pri Vrhniki. Ker so smeri težke in je plezalšče blizu Ljubljane, je zadnji dve leti precej obiskovano. Lansko leto je tu plezalo tudi več plezalcev iz svetovnega vrha, ki so sicer prišli v Slovenijo, da so se udeležili plezalskega tekmovanja Rock Mastra v Kranju. Prve smeri v Retovjah je začel leta 1990 postavljati Aljoša Grom; le ena od smeri ni njegova. Najtežja od njih se imenuje Palačinka (8b) in za večino plezalcev, ki pridejo v Retovje, ostaja izziv, saj sta jo do zdaj uspela splezati le Grom in Jure Golob.
Aljoša Grom je postavil tudi Brdavsa, ki ga je bil velikokrat splezal, tako da je smer zelo dobro poznal in glede tega pri solo vzponu ni imel težav. Na ta podvig se je pripravljal eno leto. Trenira največ na umetni steni, ki jo ima doma, pa tudi na drugih, predvsem umetnih stenah v Sloveniji. Po njegovem mnenju športno plezanje ni deležno dovolj pozornosti, ni razumevanja javnosti in športnih društev. Tako se s plezanjem ne more preživljati niti državni prvak. Povedal je, da ne kadi in ne pije alkoholnih pijač, sicer pa se ne prehranjuje po dieti, saj po njegovih besedah v vodstvu reprezentance ni ljudi, ki bi bili kvalificirani in sposobni voditi vrhunske plezalce tako glede prehrane kot glede psihične pripravljenosti. Dejal je, da se ta šport ne jemlje dovolj resno in je zato vsak plezalec odvisen predvsem od samega sebe. »Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil svojim staršem za vso podporo in pomoč,« je še rekel Aljoša Grom.
Ohranjanje takšne vrhunske pripravljenosti zahteva veliko odrekanja in štiri do šest ur treninga na dan. Vendar pa uspehi, kot je bil torkov podvig, pomenijo veliko motivacijo za nadaljnje delo. Čeprav se je ukvarjal z več športi, se je odločil za plezanje, ker lahko trenira tudi v naravi, poleg tega pri plezanju pozabi na druge probleme. Aljoša Grom je povedal, da bi se s plezanjem rad ukvarjal tudi kasneje, ko bo nehal tekmovati. Njegova želja je, da bi treniral nove generacije športnih plezalcev.

TINA KAVČIČ – BARBARA LUTAR

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja