Alpinistične novice 30/1990

Odprava Everest ob jubileju A-A

Do odhoda mednarodne alpinistične odprave še tri tedne – V načrtu tudi vrh Lhotseja
TRST – Dobre tri tedne je še do odhoda mednarodne alpinistične odprave Alpe-Adria Sagarmatha Expedition, ki si je za cilj postavila osvojitev najvišje gore na svetu, 8848 metrov visokega Everesta, in še dobrih tristo metrov nižjega vrha Lhotseja. Gre za odpravo, ki jo ob 10-letnici delovne skupnosti Alpe-Jadran prirejata Slovensko planinsko društvo iz Trsta in Planinska zveza Slovenije, program odprave pa so predstavili na tiskovni konferenci v soboto.
Gre za petnajstčlansko odpravo, ki jo sestavljajo vrhunski alpinisti iz Slo­venije, Furlanije-Julijske krajine in Lombardije. Vodja odprave je Tomaž Jamnik, sicer pa so njeni člani še Žare Guzej, Janez Jeglič, Silvo Karo, Pavle Kozjak, Andrej Štremfelj, Marija Štremfelj (vsi iz Slovenije), Dušan Je­linčič, Lenart Vidali in Davor Zupan­čič so vsi člani Slovenskega planinske­ga društva Trst, Mauro Petronio in Marco Sterni sta predstavnika italijan­skih alpinistov iz Trsta, Sergio De Infanti in Attilio De Rovere sta pred­stavnika Furlanije, Lorenzo Mazzoleni pa prihaja iz dežele Lombardije. Predsednik Slovenskega planinskega društva Trst Lojze Abram, ki je pred­stavil udeležence odprave in njen po­tek, je povedal, da gre za prvo tesnej­še sodelovanje med slovenskimi in ita­lijanskimi alpinisti iz Trsta, kar je vse­kakor vzpodbudno.

Odprava Alpe-Adria Sagarmatha Expedition je osrednja alpinistična akcija dežele Furlanije-Julijske kraji­ne v letošnjem let«. Gre za prvo mednarodo odpravo alpinistov Italije in Jugoslavije v zgodovini delovne skup­nosti Alpe-Jadran in so jo tudi prire­dili v počastitev njene desetletnice. Pokrovitelj odprav je dežela Furlanija-Julijska krajina.

Alpinisti se bodo na pot odpravili 15. avgusta, vrnili pa naj bi se 15. novembra. Na Everest se nameravajo povzpeti čez zahodni greben po tako imenovani ameriški smeri, potem bodo prečili Everest in se po zahodni steni povzpeli na Lhotse in še preče­nje Everest-Lhotse. Odprava naj bi se v Katmanduju zadržala nekaj dni, do baznega tabora na ledeniku Kumbu (5350 m) pa naj bi predvidoma prišli 2. septembra.
Glavni cilj je seveda osvojitev Sagarmathe (to je nepalsko ime za goro, ki so jo evropski kolonialisti v prejš­njem stoletju poimenovali Everest po angleškem oficirju v Indiji), vrh pa naj bi odprava dosegla sredi oktobra. Ob uspešnem vzponu na Lhotse pa bi bil cilj odprave v celoti izpolnjen. Precej je seveda odvisno od vremena. Ob optimalnem vremenu bi lahko uresni­čili tudi zamisel o »prečenju leta 2000« Reinholda Messnerja, ki si je zamislil najprej osvojitev Everesta, nato spust do sedla in osvojitev Lhotseja, kar bi bil nedvomno enkraten podvig, ki do­slej ni uspel še nikomur.

MIŠO RENKO

Nova smer v steni Monte Rose
Bojan Počkar in Vanja Furlan potegnila smer v vzhodni steni
KRANJ – Počkar in Furlan (oba sta člana AO Železničar) sta začela s plezanjem v levem, najbolj strmem delu vzhodne stene Monte Rose. Za­četek smeri poteka v vpadnici vrha po večjem ledišču, srednji del pa sta spe­ljala po sistemu ozkih žlebov. Povsem pod vrhom sta jo priključila Francoski smeri in po njej izplezala. Imenovala sta jo Gringo. Višina smeri je 1400 m ocena pa VI – (ED-) z naklonino ledu od 60 do 80 stopinj. Vstopila sta 14. t. m. ob 20. uri zvečer v slabem vremenu. Okoli polnoči sta morala zaradi slabe vidljivosti počivati, po­tem pa se je zjasnilo. Varovala sta se le v treh najbolj strmih raztezajih, ostalo smer pa sta splezala nenavezana. Imela sta zelo različne razmere. Od slabega mokrega snega, trdega vodnega ledu v srednjem delu do trde­ga snega zgoraj. Sestopila sta v sosed­njo dolino (Alagna) in kljub temu, da jima je smer vzela 12 ur efektivnega plezanja, se je celotna tura zavlekla v tri dni. Pri omenjeni turi ju je z opre­mo podprl Techno sport iz Trsta, Počkarju pa so finančno priskočili na po­moč še pri PD I lirska Bistrica in tam­kajšnjem ZTKO.

TOMO ČESEN

Češki planinci na proslavi devetdesetletnice Češke koče
Plodno sodelovanje češke in slovenske planinske orga­nizacije – Pohod čeških planincev po Julijskih Alpah
LJUBLJANA – Pred dnevi se je vrnila iz Prage delegacija Planin­ske zveze Slovenije, ki je bila gost čeških planincev, včlanjenih v Klub čeških turistu (KCT), oziroma v njegovo komisijo za visoko­gorsko turistiko (VHT). S tem je vrnila obisk delegacije čeških planincev pri Planinski zvezi Slovenije leta 1988, ko je bil podpisan dogovor o sodelovanju med planinskima organizacijama obeh repu­blik.
Srečanje delegacij češke in sloven­ske planinske organizacije je imelo delovni značaj. Z zadovoljstvom sta ugotovili, da se sodelovanje planincev po podpisu dogovora uspešno razvija, kar potrjujejo organizirane izmenjave skupin planincev, ki obiskujejo gore v ČSFR in Sloveniji.
Na predlog Planinske zveze Slove­nije je bil dogovor o sodelovanju raz­širjen tudi na izmenjavo mladinskih planinskih skupin in na željo komisije za visokogorsko turistiko tudi na ude­ležbo kandidatov iz Slovenije v njiho­vi planinski šoli v Visokih Tatrah. Če­ški planinci tudi vabijo na 10. jubilejni festival gorskega filma, ki bo od 12. do 16. septembra 1990 v Teplicah.
Komisija za visokogorsko turistiko namerava prihodnje leto organizirati pohod 100 čeških planincev po Julij­skih Alpah. Med češkimi planinci je veliko zanimanje za gorski svet Slove­nije, zlasti želijo temeljito spoznati Ju­lijske Alpe. Slovensko planinsko or­ganizacijo prosijo za tehnično pomoč pri organizaciji pohoda.
Planinsko društvo Jezersko je pova­bilo predstavnike češke planinske or­ganizacije na proslavo 90-letnice Če­ške koče na Spodnjih Ravneh v Kam­niških in Savinjskih Alpah, ki bo 5. avgusta. Kočo je zgradila Češka po­družnica Slovenskega planinskega društva v Pragi in jo odprla 26. julija 1900.
Na sprejemu pri predsedniku Kluba češkyh turistu dr. J. Linhartu je pod­predsednik PZS J. Dobnik izročil zla­ta znaka Planinske zveze Jugoslavije Jošku Lorenzu in Ladislavu Jiraski, ki sta bila odlikovana z najvišjim jugo­slovanskim planinskim odličjem za njune velike zasluge za razvoj sodelo­vanja med planinci iz ČSFR in SFRJ in zlasti za njuno obsežno publicistič­no dejavnost, s katero sta približala naše gore in planinstvo planincem in drugim občanom v ČSFR.�

 J. D.

Aniča kuk ima dve dobri smeri
Prve ponovitve dveh novejših smeri znanih švicarskih ple­zalcev, bratov Remy
KRANJ – V mesecu maju sta obi­skala Paklenico povsod znana švicar­ska plezalca, brata Remy. V steni Anica kuk sta med drugim speljala dve novi težki smeri. Obe sta oprem­ljeni s številnimi svedrovci in klini, tako da so za ponovitve potrebni v bi­stvu le zatiči oziroma friendi. Te dve smeri sta že doživeli tudi prve pono­vitve.
Smer Rajna poteka med Albatro­som in Velebitaško in Švicarja sta ji dala oceno 6c (VI1+), Al. Prva sta smer ponovila Marko Lukič in Sašo Prosenjak. Oba sta jo splezala prosto, Prosenjak tudi na pogled. Ocena je 7a (VIII). Drugo ponovitev pa sta opra­vila Armand Polegek in Romana Tomšič. Polegek je smer prav tako splezal prosto.
Druga smer Welcome pa se v spod­njem delu med Razom Klina in Šubaro, ki jo v zgornjem delu preseka in do roba stene teče desno od nje. Švicarja sta ji dala oceno 7b, A0. Tudi to smer sta prva ponovila Lukič in Prosenjak, pri tem pa je Lukič opravil tudi 1. prosto ponovitev. Pravi pa, da po njegovem mnenju težave niso večje od 7a+ (VIII+).
Od ostalih vzponov v veliki steni omenimo še vzpon v Albatrosu, ki sta ga opravila Polegek in Tomšičeva. Po­legek je splezal smer prosto (VIII-).

TOMO ČESEN

OD TOD IN TAM

Nova smer v Draškem vrhu
Od zadnjega prvenstvenega vzpo­na, ki je bil opravljen v kakšni od sten nad dolino Krme, je minilo že kar nekaj časa. Matjaž Jamnik in Tomaž Petač (oba AO Šmarna gora) pa sta 20. junija v severni steni Velikega Draškega vrha v 7 urah potegnila še eno novo smer. Vstopila sta 10 me­trov levo od Viktorije in nato plezala v območju stebra. Višina nove smeri, ki se imenuje Nagajivka, je 600 me-rov, ocena pa VI+/VI-. V njej sta pustila samo en klin. Za ponavljalce priporočata od opreme 10 klinov ter komplet zatičev in friendov.

Solo proste ponovitve
Tomaž Humar (AO Kamnik) je pretekli mesec v JV steni Kogla sam. in prosto ponovil Kamniško smer (VI I —), Spominsko smer Zajc—Šolar (VI I) in Rumeno zajedo (VII). Zad­njega junijskega dne pa je v J steni Skute prav tako sam ponovil Orion (VI), 12. t. m. pa v isti steni splezal še prvenstveno smer (200 m), ki jo je ocenil VI/V.

Dve v Novem vrhu
Miranda Ortar in Simon Čopi (oba Soški AO) sta v steni Novega vrha prosto ponovila Reformacijo (VII-) in Omamo (VII).

ALPINISTIČNE NOVICE

Člani AO Železničar v Alpah
Od 5. do 7. t. m. so člani AO Železničar organizirali plezanje v Bundnerskih Alpah v Švici z izho­diščem v koči Tschierva. Navezi Bo­jan Pograjc-Andrej Gaspari (AO Rašica) in Zvone Požgaj – Martin Brus (AO Logatec) sta splezala novej­šo ledno smer Schmidt-Haider (V, 60-65 stopinj, 680 m, 7 ur) v SV steni Piz Rosega. Navezi Janez Levc—Jana Berčič in Janez Smole-Tadej Golob pa so v isti steni opravili vzpon po klasični Kluckerjevi smeri (I V, 50—60 stopinj, 650 m, 8 ur). Vsi zgoraj ome­njeni so preplezali tudi še zahodno steno Piz Bernine.
Že 6. junija pa so Pograjc—Gaspari in Golob-Caf v avstrijskih Visokih Turah v SZ steni Hochalmspitze v 3 urah splezali Gussenbauerjev Dzebnik (I V, 55-60 stopinj, 280 m).

Plezanje na drevesa
V ZDA se širi nova športna discipli­na – plezanje na drevesa in to ne kar tako, temveč z vrvjo. Ta aktivnost se je še posebej razmahnila v Kaliforniji, koder imajo »plezalne objekte« viso­ke tudi po sto metrov. Imajo tudi že podjetje, ki reklamira usposobljanje za to aktivnost, organizira pa tudi tre­ninge.

Festival v ČSFR
Planinska zveza Slovenije je tudi letos od organizatorjev tradicionalne­ga festivala gorniškega filma v Teplicah (Adrššach), ki bo letos že desetič, prejela vabilo za sodelovanje. Prijavi se lahko vsakdo (posameznik ali od­prava, klub oz. društvo idr.) in direkt­no, da le ima primerno gradivo. Po­drobnosti je mogoče izvedeti v tajni­štvu PZS (061/312-553). Rok za prija­vo je 25. avgust, festival pa bo v dneh od 12. do 16. septembra 1990.

50 vrhov Češke
Nova turistično-planinska akcija »50 vrhov Češke« ni namenjena naj­višjim vrhovom (najvišji vrh Češke je Snežna v Krkonoših, ki meri vsega 1602 m), temveč tistim, k’ imajo kak kulturen ali zgodovinski pomen. Priz­nanja dobe že tisti, ki obiščejo 10 (30) vrhov, za vseh petdeset pa dobe ko­vinsko značko.

Ledeniško izpopolnjevanje
Odbor za planinske vodnike pri PZS pripravlja tradicionalno akcijo »Ledeniško izpopolnjevanje«, ki bo od 31. avgusta do 2. septembra v Studihüte pod Grossglocknerjem. Prijave sprejemajo v pisarni PZS (061/ 312-553) do 22. avgusta. Stroški so 480 ATS ih 180 din, ki jih je potrebno plačati ob prijavi. V ceni je vključen prevoz in cestnina, prenočnina, vod­stvo in organizacija ter zavarovanje – nezgodno in za primer reševanja.

Dobri ženski vzponi
Miranda Ortar (Soški AO) je v Vipavski Beli opravila 1. ženski vzpon v smeri Možganski mrk z oceno IX-. Poleg tega je v av­strijskem Finkensteinu na pogled ponovila Weisse Platte (VII+).
Betka Galičič (PK Škofja Lo­ka) pa je splezala de smeri z oce­no IX—. V Dolžanovi soteski je za Marijo Štremfelj kot druga ženska preplezala Disco vertical, v Ospu pa je bila uspešna še v smeri Paris-Dakar.
Pri fantih pa dve novici. Miha Kuhar (AO Kranj) je v Bohinjski Beli ponovil Via Facti (7c+, oz. IX+), Bojan Počkar (AO Želez­ničar) pa je v Dolžanski splezal Hofmana (IX/IX+).

T. Č.

Gore in varnost
Komisija za GRS pri Planinski zvezi Slovenije razpisuje v okviru 5. akcije »Gore in varnost« posvet o problema­tiki vodenih izletov v gore. Posvet bo 13. oktobra v prostorih republiškega centra za obrambno usposabljanje v Poljčah pri Begunjah.
Za posvet so že pripravljeni nasled­nji prispevki: Analiza nesreč v letu 1989, Ocena nesreče na Košutnikovem turnu (1988), Ocena nesreče na Mangrtu, Kako se lotiti organizirane­ga izleta v gore. Priprave in izvedba popotovanja (trekinga). Šolski izleti v gorski svet, Medsebojna in organizi­rana pomoč na izletih v gore in Najpo­gostejše napake in pomanjkljivosti na izletih v gore. Komisija za GRS pa vabi poznavalce, da bi obdelali še te­me kot so: Težave in problemi (po­klicnega) vodništva ter na splošo pro­blematika GV pri nas. Organiziranje turnih smukov, Problematika vodenih izletov z vidika zdravnika… Prispev­ke, ki naj bi ne obsegali več kot štiri tipkane strani, pošljite na naslov Ko­misija za GSR pri PZS, Dvoržakova 9. 61000 Ljubljana.

Za obiskovalce španskih gora
V julijski številki Obvestil PZS je objavljen tudi prispevek r načelnika GRS pri PZS Danila Škerbineka »Alarmiranje GRS v Španiji«. Nadvse poučen in pomemben sestavek, ki bi si ga moral ogledati (ali še bolje – imeti s seboj) vsak, ki se nameri v španske gore.
V osnovi so ponovljena navodila: kako preprečiti nesreče in kaj storiti, če do nesreče pride. Dopolnjena so z mednarodnimi znaki za klic v sili in navodili za uporabo helikopterja pri reševanju v gorah. Specifični pa so podatki o klicnih številkah španskih (profesionalnih) gorskih reševalcev in telefonske številke za klic v sili. (Kmalu po v vsej Španiji enotna šte­vilka za klic policije – Guardia civil – 062)

Prosto ponovila Steber Franca Jožefa
Miha Kajzelj in Mare Vrevc sta 13. t. m. plezala v severni steni Triglava. Nad Amfiteatrom sta opravila redko ponovitev Stebra Franca Jožefa in pri tem je Kajzelj opravil 1. prosto pono­vitev. Ključno mesto sta pred njim prosto sicer splezala že Iztok Tomazin in Benjamin Ravnik, ki pa nista pleza­la prosto v zadnjem raztežaju (slabo varovanje). Tu je sedaj varovanje v redu. Ocena za prosto ponovitev te smeri je VII +/VII —, VI, Kajzelj in Vrevc pa sta za smer od Amfiteatra do roba stene potrebovala 7 ur pleza­nja. V smeri sta pustila še dva klina.

V Julijskih Alpah
Zadnje leto ali dve še v klasičnih smereh v visokih stenah pleza znatno manj kot v preteklosti, klub temu pa je nekaj vzponov še vedno opravlje­nih. V Šitah sta smer JLA plezala Marko in Mirjan Čar (Marko prosto). Oba sta kasneje skupaj s Tonetom Tavčarjem in Igorjem Šorlijem plezala Raz Sfinge v Triglavu. Tavčar in Mar­ko Čar (slednji prosto) pa sta plezala še Puntarsko smer v Vršacu. Vsi so člani AS Žiri.

Ledeni vrhovi nad oblaki
Založba v Alma Ati je izdala knjigo »Ledeni vrhovi nad oblaki«. Njen av­tor je zaslužni mojster športa Valerij-Hriščatij, ki se je 1982 povzpel na Everest (prek JZ stene), lani pa je bil tudi na vseh štirih osemtisočakih Kangčendzenge.

Prosta ponovitev Trikota
Mlada naveza AO Jezersko in AO Kranj (Drejc Karničar in Aleš Ekar) je prosto ponovila zahtevno smer (-VI, V) iz 60 let, ko stajo kot enega zadnjih ostenij preplezala Kamničana Pišler in Škarja. Dolgo je med »klasi­ki« veljala za eno najtežjih smeri. Mlada plezalca sta za ponovitev po­trebovala le slabih 6 ur, kar je svojevr­sten rekord, pomembno pa je tudi, da se mladi odločajo za klasični alpi­nizem.

Novice iz Zermatta
Zermatt (1616 m), švicarski planin­ski center, v katerega ne morejo avto­mobili … ki vzorno skrbi za okolje, se od lani ponaša z rekordnim številom vzletov helikopterjev. Resda so bili vmes tudi reševalni poleti, toda še več jih je bilo za »heliski«, smučanje, ko žičnice nadomesti helikopter. Skupno 800 poletov so našteli, največ 27. de­cembra, ko jih je bilo šest.
Poročajo pa tudi, o novih, višjih seveda, vodniških taksah. Za vzpon na Matterhorn (4477 m), ki letos slavi 125-letnico prvega pristopa, po gre-bernu Hörnli (Švicarskemu grebenu) je potrebno poslej odšteti 520 CHF.

Novi festival
V mestu Handanagar je bil 9. in 10. decembra lani prvi mednarodni festi­val planinskega filma doslej v Indiji. Slaba priprava je kriva, da je na njem sodelovalo le 15 filmov, pred vsem iz Indije in Velike Britanije. Prvo priz­nanje (Nagrado Himalaje) je dobil britanski plezalski film »Buoux«, po­sebno pa švicarski »Leta 1811-1988 v švicarskem alpinizmu«.

Tri visoke stene
Ines Božič (Obalni AO) in Janez Skok (AAO) sta že pred časom v Ci­ma Scotoni v italijanskih Dolomitih ponovila Lacedellijevo smer. Pred kratkim pa sta se vrnila iz Francije, kjer sta v zahodni steni Blatiera pono­vila Brownovo smer, v zahodni steni Druja po Ameriško direktno.

Iz športnega plezanja
Armand Polegek je v Paklenici po­novil E. T. (VIH/V1II + ). v Ospu pa Paris-Dakar (IX-). Romana Tomšič pa je bila uspešna v Paklenici v smeri Santana (VII+), v Ospu pa je ponovi­la znano Jonatan Livingston (VII+/ VIII-).
Aljoša Pretnar (AO Radovljica) je v Završnici soliral smer Bonsai (VII), v Bodeščah pa je ponovil Čarovnico (VIII/VIII+).

Na Snežniku v koči že dolgo ne kadimo. Tako smo se odločili in ni nobenih problemov – zatrjuje oskrbnik Jože Žnidaršič.
Nosača za Roblekov dom nismo mogli dobiti – sporočajo iz PD Ra­dovljica — zato smo pred začetkom sezone organizirali prostovoljno akci­jo za prenos hrane in pijače s Poljske planine.Markacijski odsek PD Litija, ugo­tavlja, da je 95 km dolgo Badjurino pot lani prehodilo 118 planincev, od otvoritve pa že 1197.PD Javornik — Koroška Bela je za letošnjo sezono z enoto LB Gorenjske banke na Jesenicah sklenilo pogodbo o menjalniških poslih v Prešernovi koči.
PD Rimske Toplice bo malo posloplje ob Koči na Kopitniku obnovilo in preuredilo v depandanso. Potrebno dokumentacijo jim je pripravil Raz­vojni center Celje.
PD Kum iz Trbovelj si je pridobilo nove društvene prostore, v katerih pripravljajo tedenske klubske planin­ske večere. Številčnost članstva pa ra­ste tudi po zaslugi društvenih poverje­nikov za pobiranje članarine.
Iz poročila propagandnega odseka PD Kamnik je razvidno, da so s sred­stvi, ki so jim ostala od prodaje kole­darjev PZŠ in z namenskimi dotacija­mi TKS v celoti pokrili razliko med dejanskimi stroški avtobusov in pri­spevki udeležencev izletov.
DO Steklarna Hrastnik, ki je imelo v najemu Planinski dom v Gorah, ni sprejelo pogojev lastnika PD Dol za podaljšanje najemniške pogodbe in društvo jo je ponovno prevzelo v last­no oskrbo.

Cene v planinskih postojankah
Gospodarska komisija PZS je s po­sebnim vprašalnikom zbrala podatke o cenah v slovenskih planinskih posto­jankah, ki so na razpolago vsem (061/ 312-553). Poglejmo, kako je v posto­jankah okoli Triglava: HRANA, PIJAČA Čaj 7-10 din Kava (turška) 12-15 din Sadni sok do 25 din Radenska 20-40 din Pivo ok. 40 din Vino ok. 90 din Enolončnica ok. 35 din Golaž 40-60 din Klobasa 40-60 din Kruh 3-5 din
PRENOČIŠČA v sobi – domači 60-80 din – tujci 120-140 din na skupnem – domači 35-70 din – tujci 60-140 din