Alpinistične novice 30/1984

Preplezali so tudi najbolj divjo steno v Julijcih

Alpinizem se uspešno seli na primorsko stran – Odpravljajo se na Kavkaz, prihodnje leto pa načrtujejo odpravo v Himalajo

TOLMIN – Loška stena nad Koritnico je sicer znana večini alpini­stov, so pa v njej plezali doslej le redki. Za Votli vrh, točneje njegovo trikotno neverno steno, ki se dviga v levem delu tega ostenja, so doslej celo vedeli le redki. Visoka je kar 600 do 800 m. Poznavalci pa ob tem vedo tudi povedati, da je ena najbolj divjih pri nas in da do letos še ni doživela obiska.

Zadnje velike še nepreplezane stene v Julijcih so se v četrtek 12. t. m. lotili trije postojnski alpini­sti: Rado Fabjan, Igor Mezgec in Igor Škamperle. Ni jih motil ne­mogoč videz stene in tudi ne dejstvo, da je krušljiv previsni pas v spodnjem delu stene obetal veliko preglavic, nad njim pa bi bil umik iz stene verjetno celo ne­mogoč. K temu pa je treba pri­šteti še dejstvo, da v ta konec le redko kdo zaide. Vredno je bilo poskusiti.

Nova smer »Znamenje ob po­ti«, ki so jo posvetili lani v Hima­laji tragično preminulemu Jerne­ju Zaplotniku-Nejcu, vodi po sredini stene. Najprej čez kruš­ljiv previsni pas, potem po strmih ploščah, izstop pa je po SV razu. Smeri je kar 24 raztežajev (rela­tivna višina okoli 750 m), plezali so jo 23 ur (z bivakom), ocenili pa s VI, A 2. Pri plezanju so se mestoma poslužili celo »yosemitske« tehnike; izbijanja klinov med žimarjenjem itd. Prav goto­vo je to ena najzahtevnejših sme­ri v naših gorah sploh. Vprašanje je le, kdo (kdaj) se bo odločil za ponavljanje?

Za Smer mladosti v Vršacu, ki sta jo prva preplezala brata Pod­gornik, pa pravijo, da je ena naj­mogočnejših tur na Primorskem. Pred dobrim tednom dni je doži­vela kar dve ponovitvi. 14. t. m. sta jo v 14 urah preplezala (2. P) Edo Kozorog (Soški AO) in Mir­ko Kranjc (AO Črnuče). K temu pa je potrebno prišteti še dve uri za spodnji del stene (Centralna, III-IV, 600 m). Zadnje tri razte­žaje sta preplezala po novi va­rianti, ki je lažja od tiste, ki sta jo plezala prva ponavljalca (Biščak, Škamperle). Krušljiv izstop sta ocenila s V, sicer pa je IV.

Samo dan kasneje sta tretjo ponovitev Smeri mladosti opra­vila Marko Kogoj in Žarko Trušnovec, oba člana tolminskega de­la Soškega AO. Izplezala sta po desetih urah in pol, na izstopu pa ju je ujela celo manjša nevihta. Izstopila sta po varianti prvih ponavljalcev, po veliki zajedi (IV- V), ki je tudi najbolj logičen za­ključek. Tudi njuna ocena je nadvse visoka: lepa, res zahtevna tura, posebno kondicijsko. Te­hnike pa je manj, kot sta pričakovala (VI, A2/V, AO, 400 m); je pa še 600 m dostopa težjih od Slovenske v Steni.

Izmenjava z Gruzijci

Čeprav je še nekaj nejasnosti, se v Posočju že na veliko priprav­ijo za pot v Kavkaz. Dvajset jih bo v četrtek odpotovalo v Beo­grad, potem pa naprej v Moskvo, Tbilisi (Gruzija) in v kavkaške gore. Deset bo alpinistov (Golja, Janko in Bogomir Humar, Ko­goj, Nataša Leban, Nikolič, Obid, Rejc, Trušnovec in Žagar), preostali pa planinci iz Kobarida (6, njihovo PD je nosilec akcije), Tolmina (3) in Bovca (1).

Alpinisti računajo, da bodo plezali predvsem v masivu Ušbe, za planince pa iz Gruzije še niso dobili podrobnejšega programa. S tamkajšnjimi mladinci imajo namreč domenjeno izmenjavo (v drugi polovici leta pridejo v naše kraje). Prevoz bo vsak plačal sam.

Rado Fabjan in Igor Škamper­le pa odhajata na Norveško, v tamkajšnje stene, ki spadajo med najvišje v Evropi. Obiskala bi ra­da Romsdal in Jutunheimen, predvsem pa Tysjord, kjer je 1000 in več metrov visoka stena Stetind še nepreplezana. V teh visokih stenah se bosta preskusi­la tudi v tehničnem plezanju, kar bo odlična priprava na Baghirati III (Indija), kamor se odpravlja­jo prihodnje leto.

FRANCI SAVENC

Zgornjesavinjska odprava na Grenlandu osvojila 18 vrhov

Vrhove so tudi poimenovali – Skupno na 25 vrhovih – Na Grenlandu tudi smučali – Bogate izkušnje

MOZIRJE – Čeprav je »Zgornjesavinjska odprava na Grenlandu dosegla lep uspeh, je o njej razmeroma malo znanega. Več bodo povedali o odpravi člani, ki pripravljajo za prihodnji mesec bilten.

Silvo Jošt, vodja odprave in edini, ki ni član Zgomjesavinjske AS, je zaposlen na SO Žalec. Marsikdo se ga še spominja po odličnih turah doma in na tujem, tudi zimskih. Andrej Gru­dnik in Tone Pavlič sta rudarja, sku­paj z Jožetom Ošepom, ki je kmeto­valec, pa sta iz Solčave. Ludvik Petek je miličnik postaje Ljubno ob Savinji, Ana Laznik je ekonomistka ZKS Mo­zirje doma pa v Novi Štifti. Marjana Skorenšek, doma v Mozirju, je admi­nistratorka RTC Golte. Če k temu dodamo še, da je njih pokrovitelj celj­ska Cinkarna, precej so prispevali še TKS in ZKZ Mozirje, ELKROJ Na­zarje in še nekatere DO, pa tudi člani sami (v delu in denarju), je predstava o njej takoj jasnejša.

Na pot so odšli 6. junija s starim (gasilskim) kombijem in bili šele štiri dni kasneje v Köbenhavnu. Po štirih dneh čakanja so jih z letalom prepe­ljali v Sondrestromfjord, dan kasneje pa v Kulusuk. Potem so čakali (v pre­težno slabem vremenu) pet dni še na helikopterski prevoz, točneje, dovolje­nje zanj. Poleteli pa so kar brez dovo­ljenja, toda s privolitvijo policije. Na­zaj je bilo lažje, na helikopter so (za­radi slabega vremena) čakali le dva dni. Že uro po pristanku v Kulusuku pa so imeli letalski polet naprej. 6. t. m. so s svojim kombijem spet začeli še zadnjo – dvodnevno etapo Köbenhaven-Mozirje.

O dosežkih alpinistične narave sta pomembna predvsem dva podatka: bili so na 25 različnih vrhovih, 18 od njih je bilo pred tem (po njihovih podatkih) še neosvojenih. Preveč bi bilo naštevati imena, ki so jih dali prvopristopniki, več bi povedala do­bra grebenska skica, ki pa še ni narisa­na. Kot zanimivost velja dodati še dva alpinistična smuka. Oba je opravil Pe­tek, ki je smučal z »Vrha nad letali­ščem« (v Kuiusuku) in po Hudem prasku, eni od prvenstvenih smeri (60/49°).

F.S.

ALPINISTIČNE NOVICE

Slabe razmere

Tudi tisti, ki so obiskali Zahodne Alpe v zadnjem času, poročajo, da razmere (še) niso dobre. Najslabše je v lednih stenah, skalnate pa so na severnih straneh še precej zasnežene. Sicer pa je z vremenom podobno kot pri nas. Varovati se je potrebno spre­memb, še posebno, ker v tem času rade pridejo na naglo.

Direktna v Kuntarju

Andrej Fratnik in Mitja Lo Duca, oba člana tolminskega dela Soškega AO, sta 15. t. m. opravila prvo pono­vitev Direktne (V+/IV-V, 450 m, 5 h) v Kuntarju iz doline Polog. Smer je zelo krušljiva, sicer pa zanimiva. Na izstopu je prostora le za dva, sestop pa je precej zapleten.

Štiri nad BI

Člani AO Postojna Rado Fabjan, Igor Mezgec in Igor Škamperle so 7. t. m. opravili 2. P smeri posvečene Sta­netu Šmucu v Škrlatici (V/III-IV, 4 h). Dan kasneje je Škamperle z Nata­šo Leban (Soški AO) opravil 5. P Desne zajede v Rakovi špici (V+/IV, 4 h), Fabjan in Mezgec pa sta tega dne prva ponovila Levi steber (Cajzek – Knez, 1982) v S steni Rakove špice. Njuna ocena: V+, A1/IV+, 4,30 h). V ponedeljek je naveza Fabjan-Mezgec-Škamperle preplezala še novo smer v J steni Visoke Ponce. Imeno­vali so jo Sekira (podi po zajedi levo od Handžarja), ocenili pa s IV+, 250 m, 2,30 h.

Vgorah BiH

Goran Černak, Dragan Ilič in Dragi Obradovič so 1. t. m. opravili 2. P Direktne (V+, Al-2, 4 h) v SZ steni Strmišta na Bukoviku. 7. in 8. t. m. pa so Redžep Grabus, Fikret Kahrovič in Stevan Mrkušič ponovili smer (III-IV, 1050 m) v Velikem Kuku na Čvrsnich Bivakirati so morali zaradi hude ure, ki jih je zalotila v začetku gornje po­lovice stene.

Dve zahtevni PP

Srečo Rehberger je 12. t. m. v na­vezi z Igorjem Kalanom opravil 2. PP smeri Kunaver-Drašler v Sfingi. Z oceno Iztoka Tomazina se povsem strinja – raztežaj VII+ in eden VII-, oba pa sta »napeta« po vsej dolžini. Meni tudi, da je ta smer težja od Direktne v Stenarju, katere 3. PP je opravil 15. t. m. z Nušo Romih (AO Tržič, drugi AO Kranj). Pod vrhom ju je ujela nevihta, toda Rehberger je to smer plezal že četrtič in jo je dobro poznal. Dan pred tem je Bine Šter s Kalanom PP Ljubljansko v Steni.

Zahtevne kombinacije

Borut Bergant in Dušan Markič sta 7. t. m. v »eni potezi« ponovila smer Srakar-Češnovar v Koglu, Smer pod Stolpom v Skuti in potem še Direkt­no. Dva dni kasneje je Bergant s Fili­pom Bencetom preplezal v Steni naj­prej Šlosarsko, nadaljevala pa sta po obrazu Sfinge. Še dva dni kasneje je bilo nad Tamarjem podobno – naj­prej Steber Šit, potem pa še Zajedo Šit. V soboto 14. t. m. pa sta s ponovi­tvijo Aschenbrennerja počastila spo­min na 50-letnico (25.-26. 06. 34) prvenstvenega vzpona nemške naveze Aschenbrenner-Tiefenbrunner.

Razmere v gorah so že skoraj ideal­ne – je ocenil Bergant, le v vpadnici največjih grap je še opaziti vodo. Se­stopi pa so naravnost fantastični (za­radi velikih količin snega po katerih se je mogoče dričati).

V Dolomite

S Koroške smo dobili novico, da sta Irena Komprej (AS Prevalje) in Stan­ko Mihev (AO Ravne) ponovila Zaje­do Šit. Danilo Golob iz Kamnika pa poroča, da je večina njihovih odšla na plezanje v Dolomite in Alpe. Preosta­li so plezali nad Korošico. Golob in Dare Božič (AO Mengeš) Kamniško in Zasavsko v Vršičih, Frane Kemper­le in Edo Pavlič pa Centralni steber, Desno, Šarino poč in Beli raz v Dedcu..

Priprave na Čo Oju

Čeprav imajo v Slovenski Bistrici sedaj veliko dela, saj bodo v poldru­gem mesecu že na poti pod Južni ste­ber Čo Oja, precej tudi plezajo. Milan Romih in Dani Tič sta 4. t. m. ponovi­la Peternelovo v Steni in sestopila po Kratki nemški. Naslednji dan ju je dež nagnal iz Črnega grabna, ko pa se je popoldne zjasnilo, sta vendarle še ponovila Ljubljansko smer. Tretji dan sta preplezala kombinacijo Helba-Ladja, četrtega pa Skalaško s Čo­pom.

14. t. m. sta Aco Pepevnik (AO Celje) in Romih zelo hitro preplezala Direktno smer z Glavo v Štajerski Rinki, se po sestopu povzpela po Szalay-Gerinovem grebenu in preplezala potem še Direktno zajedo v Turski gori. Ob 11. uri sta bila že pod Glavo Planjave. Toda nadaljevanje »kombi­nacije« jima je pokvarila huda megla. Tega dne sta Janko Korent in Tič (PP) preplezala Direktno v Štajerski Rinki, Ivek Šturm in Bojan Veber pa s tečaj­niki Szalay-Gerinov greben ter Duša­nov steber. Marjan Frešer in Matjaž Pečovnik pa sta se vrnila iz Tamarja, kjer sta ponovila Varianto v Travniku ter Zajedo in JLA v Šitah.

Obisk v ČSSR

Četverica članov AS Delo je tudi letos obiskala ČSSR. Za začetek so se seznanili s plezalnim vrtcem Paištun pri Bratislavi, večino časa pa so bili v Slovaškem raju. Tu so trenirali na bal­vanih in se pripravljali na ture. Pre­plezali so V raz Čertove veže, pravza­prav eno od variant (V/IV+, 450 m), smer J. K. Dorawskega in K. Kupczyka iz leta 1929. Tudi sestopali so po enem od neznanih žlebov (50-60°) [ proti Sliezkemu domu. Za konec pa so preplezali še greben Gerlachovskega stita (II—III). Skupno so opravili J6 tur. Jeseni pa jim bodo tovariši iz T. J. Slavija – Filozof vrnili obisk.

OD TOD IN TAM

Seje med počitnicami

LJUBLJANA – Danes ob 18. uri bo v prostorih Doma slovenskih pla­nincev »Zlatorog« seja izvršnega od­bora PZS. Čeprav so počitnice in ima večina tistih, ki so še doma, že tako dovolj dela, ne gre drugače. Potrebno je pregledati polletno finančno poro­čilo, aktualne so informacija gospo­darske komisije (otvoritve so tudi le­tos številne), ne manjka pa tudi akcij.

Najbolj obiskana

BASEL – Lansko leto je bila naj­bolj obiskana planinska postojanka v Švici Britania (nad Saas Fe) v Valiških Alpah, v kateri je bilo 8438 nočitev. Šele na tretjem mestu je znana koča Monte Rosa (7451 nočitev). Vseh po­stojank pa je imel SAC 154.

Najuspešnejše leto?

PRAGA – Letošnje leto bo, kakor kaže, eno najuspešnejših v dosedanji zgodovini češkoslovaškega alpinizma. Izreden je uspeh, ki so ga dosegli v J steni Lotse Šara (8400 m). Ljudmila Šverdova je prva češkoslovaška alpi­nistka z osemtisočakom. 23. maja je bila trojica njihovih alpinistov na naj­višjem vrhu Severne Amerike Mt. McKinleyu (6194 m), potem ko so preplezali novo smer v 3000 m visoki JV steni. Jeseni se bodo njihove od­prave poskusile še z dvema osemtisočakoma. Izredno močna ekipa pod, vodstvom Ivana Fiale bo skušala po­noviti sovjetsko smer v JZ steni Everesta, Jiři Novak s tovariši pa se od­pravlja v Z steno Daulagirija (8167 m), v kateri naj bi poskusili opraviti prvi vzpon.

Časopis »Mlada fronta« je maja meseca napravil anketo za najuspeš­nejšega športnika. Najvišje priznanje so podelili Zoltanu Demjanu, ki se je prvi (20. maja, dan pred Božikom, Rakoncajem in Stejskalom) povzpel na Lotse Šar. Konec marca so postavi­li bazni tabor (5200 m), 6. aprila T 1 (6800 m), dvajset dni kasneje pa že T4 (715Ci m) in hitro za tem še T 5 (7500 m) ter T 6 (okoli 8000 m). Južno ostenje Lotse ja je torej prvič v celoti preplezano in dosežen je bil tudi vrh.

Berge 7

BERN – Mednarodni planinski ma­gazin, kakršen je podnaslov revije Berge, ki ima dve redakciji, švicarsko in nemško, je ta mesec izšla šele sed­mič. Čeprav je razmeroma draga (10 Sfr številka), ji obetajo prodor. Berge 7 je posvečena Mt. Blancu, ki ga predstavi kot streho Evrope in to z vseh strani, predvsem pa z odličnimi fotografijami. Ne manjka tudi kratkih informacij.

Številna priznanja

SOFIJA – Srečanja in sprejemi za člane bolgarske odprave »Everest 84« so takorekoč na dnevnem redu. Vsi štirje alpinisti, ki so se povzpeli na vrh, vodja odprave in L.S. Jankov, ki se je izredno izkazal v poskusu, da bi dosegli Hrista Prodanova, so bili ime­novani za heroje socialističnega dela.

Z medaljo »športna slava – I. stop­nja« je bilo odlikovanih vseh 24 čla­nov odprave, Prodanov posmrtno. Štirje so dobili najvišji naziv – zasluž­ni mojster športa, šest jih je dobilo medaljo »Aleko Konstantinov« itd. S posebnimi priznanji so se jih spomnili na sprejemu pri vodstvu Komsomola, Bolgarski olimpijski komite jim je po­delil »olimpijsko odličje I. stopnje«, vpisati so se morali v številne spdminske knjige… Uspeh na Everestu, celo v dokumentih najvišjega partijskega vodstva imenovan »prvo polno preče­nje vrha«, ima tudi izjemno publici­teto.

Everest – 82

MOSVA – Knjiga »Everest – 82«, ki je izšla pri založbi Fiskultura in šport, obravnava pa prvenstveni vzpon sovjetskih alpinistov prek JZ stene, je bila razprodana v nekaj urah. Vsi jo izredno hvalijo. Zasnovana je tako, da prikaže ne samo dejanja, temveč tudi razmere, v katerih so de­lovali. V knjigi je okoli 300 lepih barvnih fotografij, pa tudi odlomki iz dnevnikov.

Treking po Butanu

MÜNCHEN – Obisk himalajske kneževine Butan je bil doslej dovo­ljen le redkim. Toda časi se spremi­njajo in jeseni bo odšel na pot že prvi treking. Pripravljajo ga pri DAV, vo­dil ga bo Sigi Hupfeier, v ekipi pa bo 13 članov, med njimi tudi tri planinke.

19 dneh nameravajo prepotovati 350 km (čez deset prelazov, ki so visoki več kot 4000 m, trije se dvigajo celo nad 5000 m) in se povzpeti na tri vrhove.

Zasavci na okoliških hribih

TRBOVLJE – Zasavci so se ob dnevu vstaje zbrali na zborovanjih v okoliških hribih. Na gore nad Hrastni­kom so krenili Hrastničani, med njimi je bilo največ steklarjev, ki so prazno­vali tudi svoj stanovski praznik. Trbo­veljčani so se udeležili proslave in to­variškega srečanja na Vrheh, Zagor­jani pa na Plešah. Srečanja borcev, delovnih ljudi in občanov ter mladine so se udeležili tudi številni pohodniki, ki so sodelovali na 14. orientacijskem pohodu na Pleše. Včeraj so Zagorjani pripravili posebni štafeti – tek od spo­menika v Orehovici do Centralnega spomenika v Zagorju.

MARKO PLANINC

Rešili ranjenega alpinista

VRATA, 22. julija – Mojstranski gorski reševalci so popoldne, ob pomoči Marka Zavr­ela, pilota helikopterja RSNZ, iz Nemške smeri (1.200 m) v tri­glavski steni rešili ranjenega štu­denta, 22-letnega Tomaža Blaža iz Ljubljane, alpinista AO Črnu­če. Ljubljančana je med pleza­njem zadel v glavo sprožen kamen prve naveze. Po trimetr­skem padcu se je na srečo zagozdil med skale in ranjen obmiroval. Alpinista, ki naj bi plezal brez zaščitne čelade, so iz smeri rešili s posebno helikoptersko mrežo. Pozno popoldne so ga od­peljali na zdravljenje v jeseniško bolnišnico.

M. K.

Pranje perila na višji ravni

KREDARICA, 22. julija – Lepi julijski dnevi in dopustniški čas so spodbudili ljubitelje planin, da se množično podajajo na najvišje vršace. Pravo romanje se začenja na Triglav in na Kredarici, ki jo sedaj obišče na dan od 30 do 80 planincev, pričakujejo vsak dan večjo gnečo. Za nove obiskovat je oprana posteljnina, pravijo oskrbovalke doma. (Foto: Joco Žnidaršič)

Kopija »Tožbarjeve smrti«( 24.7.84 )

TRENTA, julija – Znana je zgodba o Antonu Tožbarju, Trentarju, ki mu je leta 1871 medved v smrtnem boju odtrgal spodnjo čeljust in jezik. Spreten ranocelnik je Tožbarju rešil življenje, toda kadar je hotel mož jesti in piti, se je ulegel na hrbet in vtaknil v požiralnik pločevinast lijak, ki ga je imel zmeraj pri sebi. Mnogi zdravniki so prišli v Trento, da bi si ogledali ta »primer«.

Anton Tožbar, Špik-medved, je namreč tako preživel še dvajset let. Toda: »Decembra 1891 je v Prisojnikovem gozdu na južnem pobočju proti Trenti padlo čezenj in ga ubilo drevo, ki ga je bil posekal. Kapelica z znamenjem, nedaleč od njegove domačije, to pripoveduje in kaže s podobo, lastno tej dolini in tako dobro mišljeno. Dosegel je starost sedeminpetdeset let.« Tako pripoveduje o Tožbarju dr. Julius Kugy, ki mu je bil Tožbar prvi trentarski vodnik, s katerim sta prehodila mnogo gorskih poti.

Podoba, o kateri govori Kugy, pa je bila le ena od številnih slik, ki so v Trenti ohranjale spomin na nenavadne smrti. Nekaj jih je uničila vojna, mnogo so pokradli »ljubitelji«. Da bi se proti temu zavaroval, je 80-letni Tožbar jev vnuk, prav tako Anton, sklenil že pred leti, da bo original spravil doma, v kapelico pa postavil kopijo.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja