Alpinistične novice 29/1984�

Najdaljše stensko prečenje opravljeno v enem dnevu

Knez je s Pečovnikom plezal od Hudičevega stebra do Škrlatice kar petnajst ur – Priprave na odpravo v južni steber Čo Oja

RIMSKE TOPLICE – Tisti, ki so mislili, da se je Franček Knez, član AO IMPOL iz Slovenske Bistrice in zadnja leta naš najuspešnejši alpinist, po desetih letih nenehnega plezanja utrudil, so se zmotili. V času priprav na odpravo, s katero bo odšel v južni steber Čo Oja, je namreč opravil dolgo serijo vzponov, večino prvenstvenih.

20. junija je sam prosto pono­vil Simfonijo (VI + ) in pri tem ugotovil, da se vsi ponavljalci do­sledno izogibajo srednjega (naj­bolj zoprnega dela) smeri. Tri dni kasneje je sam opravil prven­stveno prečenje Strelčeve peči (VI), z Andrejem Palirjem pa sta bila prva v Mrzli gori (Črna šalca, V-). Za smer pravi, da je naj lep­ša v ostenju. Z Milanom Romi­hom je 26. preteklega meseca preplezal novo smer (Mona Liza, V-, A2, 6h) v S steni Malega Draškega vrha desno od Direkt­ne. Sestopila sta nekoliko desno od smeri Drofenik-Kajzelj, prav tako na novo (Ostržek, III-IV, 2h). Naslednji dan sta plezala prek belih plošč v levem delu Rjavine. Toda našla sta klin (či­gav?). Da pa ne bi ostala brez nove smeri, sta odšla še v značil­no poč, ki reže steno še bolj levo in novo smer poimenovala Roža. (IV-V, 2h). Nato sta se lotila Široke peči in levo od Direktne preplezala novo – Nevihta sta jo imenovala, ker je ves čas deževa­lo, zgoraj pa ju je presenetila celo sodra (ocena IV, 4h). Po dnevu počitka ter spet selitvi v Savinjske Alpe sta preplezala še prvenstveno v Turski gori. Z Bo­janom Šrotom sta jo preplezala kar nenavezana (Sončna meglica, III—, levo od Smerketove). Za konec tega »obdobja« sta isti dan preplezala še dve: Sivi obraz (IV-V) skrajno levo iz Turskega žlebu in Komplikacijo (III-IV) ob Debelakovi varianti Igličeve, s katero se zgoraj tudi združi.

Vsekakor največ zanimanja pa je vzbudilo veliko prečenje, ki sta ga s Pečovnikom poimenova­la »Večnost«. Saj je tudi trajalo kar 15 ur. Vstopila sta levo od grape pod Hudičevim stolpom, plezala po rebru v njo in po njej do vrha. Na drugi strani sta kre­nila kakih sto metrov navzdol, potem pa desno po policah in gredinah do smeri Po zgornji po­lici. Po tej sta plezala skoraj do dna, nadaljevala pa levo čez šte­vilne grape in skalne tvorbe čez Vrh žlebičev, Kriško steno in Dovški Gamsovec do Rogljice. Po Zahodnem stebru sta plezala do stolpa na začetku zgornje tretjine, od tu pa levo do smeri Belak-Cedilnik, pa pod zajedo levo in po policah do Škrlatičnih gred.

Prečenje, ki niti ni klasična (prvenstvena) smer, je prav go­tovo najdaljša taka tura, oprav­ljena pri nas doslej v enem dne­vu. Po grobi oceni je je kar za 8-9 kilometrov, torej za troje Zlatorogovih polic v Steni.

FRANCI SAVENC

ALPINISTIČNE NOVICE

Za nove gorske vodnike

Izpitov za gorske vodnike že nekaj časa ni bilo. Le dva kandidata sta menda izpolnjevala vse zahteve, to pa je za zahtevno organizacijo le premalo. Zadnji čas pa se je za zanimanje za GV povečalo in podkomisija za gorske vodnike PZS se je odločila, da letos jeseni omogoči preizkus vsem kandidatom.

Obisk iz Nepala

Na poti po Evropi se je v Ljubljani ustavil Bobby Chettry, operativni vo­dja Mountain Travel iz Katmanduja, agencije, ki je največkrat doslej zasto­pala naše odprave v Nepalu. S pred­stavniki KOTG, ki so jo zastopali njen načelnik Tone Škarja, Tomaž Ja­mnik in Aleš Kunaver, se je domenil o tehničnih podrobnostih izvedbe neka­terih odprav – na Čo Oju, Jalun Kang in Gjačung Kang.

V ostenju Ravenske Kočne

Davo Karničar (AO Jezersko) je opravil več zanimivih solo ponovitev v ostenju Ravenske Kočne. Preplezal je Direktno v Škofovi kapi (IV-V, 250 m), Spominsko dr. Chodounskega (VI-, A2, 250 m), Kemperle – Mu­rovec (V/III-IV, 1000 m) v Dolgem hrbtu, Tomažev steber (VI/V, 320 m, 1. SPP) v Grintavcu, Centralno (IV-V, 700 m, 1. SP) v Velikem kupu – Grintavec, Direktno varianto (VI-/V, 250 m, 1. SPP) v Babi, SZ greben, smer 75 (IV-V, 400 m, 1. SP) Kočne, Jezersko (IV, 300 m) v Dol­gem hrbtu.

V spomin Luki Levsteku

Na taboru AO Železničar (Ljublja­na), ki so ga imeli od 4. do 8. t. m. v Kotu, so opravili tudi dva prvenstvena vzpona. Bojan Pograjc in Mitja Pra­protnik sta preplezala Jerico (VI-, Al/IV-V, 300 m, 7 h) v skrajno de­snem razu »Turnov« (strma skalna pregrada med Macesnovcem in Di­mniki). 7. t. m. pa sta navezi Praprot­nik – Bojan Zupet in Bine Mlač – Pograjc preplezali še steber levo od Centralne v Macesnovcu. Smer so po­svetili Luki Levsteku (Lukčev steber, Al, VI/III-IV, 300 m, 6 h), ki se je ponesrečil v Brani. Bojan Počkar, prav tako član AOŽ, pa je sporočil, da sta 10. t. m. z Andrejem Gradišni­kom (AO Ravne) PP Zajedo v Šitah.

Pallavicinijev žleb

Tomaž Jamnik, Peter Markič (oba AO Kranj), Tone Škarja (AO Ka­mnik) in Miha Žumer (AO Gorje) so 8. t. m. preplezali Pallavicinijev žleb v ostenju Grossglocknerja. Razmere so bile (še) dobre, snega tudi na ledeniku še dovolj, tako da so se navezali le za zadnja dva raztežaja (požled) direkt­nega izstopa.

Po Slovenskem stebru

Peter Čižmek (Obalni AO) in Bra­ne Pečar (AO Mojstrana) sta 4. t. m. preplezala izrazito zajedo (opazno še­le pod steno) v Slovenskem stebru. Menita, da je vzpon prvenstven (Durak Sonja, VI+/IV, 300 m, 4 h). Sicer pa je v Vratih menda malo plezalcev. Od pomembnejših vzponov v Steni omenjajo le ponovitev Peternelove (naveza AO IMPOL Romih – Tič).

Prosta ponovitev Albatrosa

Srečo Rehberger je z Nušo Romih 30. junija PP Albatrosa (VII+, VI+), dva dni za tem pa poskušal še Klin. Toda – bila je že huda vročina – v plošči nad prvo streho se je moral prijeti za klin. Igor Kalan in Bine Šter (vsi AO Kranj) pa sta 1.1. m. ponovi­la Zajedo skozi okno, 7. t. m. smer S. Rihterja in dan kasneje še Rumeno diagonalo (vse nad Šitom glavi).

Cassin-Ratti v Z. Cini

Andrej Kokalj in Tadej Slabe (Akademski AO) sta v začetku mese­ca obiskala italijansko dolomitsko skupino Tri Cine. Slabe je prosto (1. JPP) ponovil smer Cassin-Ratti v Za­hodni Cini, ki je v nemških vodnikih ocenjena z VIII-/VII. Ob tem sta opravila še tri proste ponovitve v juž­nem ostenju z ocenami VI in VII. Slabe sedaj načrtuje obisk nemških centrov za prosto plezanje.

Pred odhodom vChamonix

Neugodno vreme je črnjanskim al­pinistom onemogočilo trening v Grossglocknerju. Pred odhodom v Chamonix so se pripravljali lahko le v domači Mali Raduhi, Ponovili so De­sno in Levo od Plat, Edijev steber in Zagorčevo. Teodor Jelen in Milan Plesec sta 8. t. m. opravila prvo pono­vitev (1. PP) Zdenkijeve smeri (VI-/V). Danes pa jih devet odhaja v Zahodne Alpe, kar bo njihova osred­nja akcija ob 10-letnici AO Črna.

V Posočju marljivi

Marko Kogoj in Darko Podgornik sta 4. t. m. plezala v kamniških Vrši­čih. Klasično sta ponovila Kamniško smer, med ponavljanjem Rekrutske pa sta nad stikom v Preložnikovo, ka­kor kaže, krenila po svoje (VI-/V, 2R) kar naravnost navzgor. Kogoj in Žarko Trušnovec sta tri dni kasneje opravila 3. P Luske v S steni Vratc. Težka, izpostavljena smer; VI, A3/V, Al, 300 m, 7h. Klini, ki so ostali (v zadnjem težkem raztežaju) po zimski ponovitvi, so se pulili takorekoč že sami od sebe. Mitja Lo Duca in Robi Rot sta tega dne preplezala novo va­rianto (Mimo macesnov, V+/IV-V, 250 m) v Trentskem Pelcu. V zgor­njem delu se varianta priključi smeri Krušič-Oman in za vso steno (550 m) sta potrebovala pet ur.

8. t. m., ko so pri Krnskih jezerih odprli novo postojanko (PD Nova Gorica) pa so bili še posebej aktivni. Alojz Fon-Huljo in Jože Šerbec sta opravila l. P Zajede v Levu (Z stena Krna). Ocena: VI, AO(3R)/V, 200  m, 5 h. Zajeda, ki je bila prvič preplezana leta 1974 in vodi kakih 400 m levo od Orlove smeri je bila izredno zahtevna, v vsej dolžini mokra in algasta. Skubin in Žagar sta opravila l. P Smeri za stare prijatelje (V, 250 m) v – S steni Vratc. Sonja Jeram in Kogojsta preplezala SZ steber Srebrnjaka, (V, 450 m), Rejc sam SV steber v isti steni (IV, 450 m), Bratovsko smer (V, 450 m) pa celo dve navezi: Rot-Lo Duca in Podgomik-Trušnovec (vsi Soški AO).

Hanzova pot neprehodna

Planinsko društvo Kranj­ska gora je zaprosilo Planin­sko zvezo Slovenije za pomoč v obliki 200 metrske jeklene pletenice. Iz sporočila je ra­zbrati, da jo nujno potrebuje za popravilo Hanzove poti na Prisojnik in poti čez Kriško steno, ki sta še vedno nepre­hodni zaradi obilice snega, populjeni pa so tudi klini in poškodovana jeklenica.

Takih primerov je v naših gorah najbrž še precej. Zato se velja pozanimati pri poz­navalcih, kaj vse lahko na do­ločeni poti pričakujete. Pla­ninska društva pa naj bi ob začetku poti (spodaj in zgo­raj) pritrdila opozorilne na­pise.

Prvi na 18 vrhovih

Sedemčlanska odprava na Grenland se je domov vrnila 8. t. m. Po nekaj težavah na začetku (v Kulusuku so morali čakati pet dni na ureditev for­malnosti) so s helikopterjem poleteli na območje ledenika Kristians. V te­dnu lepega vremena so opravili večino od skupno 87 tur; bili so na 25 vrho­vih (na 18 prvi). Zadnji teden pa je bilo za varno plezanje pretoplo. Razen vodje odprave Silva Jošta, člana Šaleškega AO, so sodelovali v odpravi še Andrej Grudnik, Ana Laznik, Tone Pavlič, Ludvik Petek in Marjana Skornšek (vsi Zgornjesavinjska AS).

Smrt s padalom

Ameriški padalec Carl Boenisch se je smrtno ponesrečil ob poskusu, da bi dosegel nov sve­tovni rekord v skoku s padalom. Skočil je z vrha 1800 m visoke norveške gore. S padalom je bile vse v redu, lepo se mu je odprlo, toda treščil je ob strmo steno in tragično končal.

Ledeniško izpopolnjevanje

LJUBLJANA – Mladinska komisi­ja PZS razpisuje strokovno ledeniško izpopolnjevanje (za MV, mentorje in inštruktorje planinske vzgoje) v Zilertalskih Alpah (okolica Spannagelhaus, 2531 m). Izpopolnjevanje bo od 23. do 26. avgusta letos, rok za prija­vo pa je do 10. avgusta. Podrobnosti je mogoče izvedeti pri PD ali na PZS (312-553).

Zdravilne rastline

LJUBLJANA — Prirodoslovni muzej Slovenije je ob pomoči Kulturne skupnosti Slovenije in Ljubljanske kulturne skupnosti izdal lično knjižico ZDRAVILNE RASTLINE, ki jo je pripravila Nada Praprotnik. Delo je bogato ilustrirano, z zanimivimi po­datki, pomembno je tudi za nestro­kovnjake in vse ljubitelje narave.

Dolgi hrbet in Kogel

Vili Guček in Andrej Kmet sta pred dnevi opravila proste ponovitev (ori­ginalne) Rumene zajede v Koglu, po­tem pa še smeri Šolar-Zajc. 9. t. m. pa je Guček z Acom Srdičem preplezal Jernejev steber in dan kasneje še Ste­ber jutranje zarje – obe smeri V Dol­gem hrbtu.

Vzponi Vipavcev

Marko Fabčič in Fabjan Furlan sta 7. in 8. t. m. opravila PP Leve in Pintarjeve v Dedcu, Fabčič pa še De­sne smeri. Darko Hrovatin (vsi AO Vipava) je s Hermanom (AS Ajdov­ščina) 8. t. m. preplezal ZSZ v Sred­nju, Jurij Nabergoj in Boris Sever (oba AO Vipava) pa sta ponovila SZ raz Srebrnjaka.

Na planini Duplje se pase več kot 400 ovac

SOČA, 15. julija – Nedaleč od Krnskih jezer, ki sodijo med naša največja in najlepša visoko­gorska jezera, je 45 članov pašne skupnosti iz Soče uredilo sodobno ovčjo planino. Stare ovčerejske staje so nadomestili z novimi zgradbami, ki pa so ohranile vse značilnosti originalnih staj in pastirskih stanov. (Poznavalce nekoliko moti le pločevinasta streha, ki je močno vidna predvsem takrat, ko se vanjo upira sonce.) Pašna skupnost, iz Soče šteje 45 članov. Ti so za obnovo planine Duplje zbrali okoli osem milijonov dinarjev poso­jila in lastnih sredstev! Letos, ko visokogorska paša ni najboljša, so na pašnike pri Krnskih jeze­rih prignali več kot 400 ovac. Na planini pa naj bi naredili blizu dve toni najboljšega ovčjega sira.

OD TOD IN TAM

Na Mestnem vrhu

KOČEVJE – Na Mestnem vrhu, znani izletniški točki, ki je le 8 km oddaljena od Kočevja, so spet odprli prenovljeni dom. Planinci so ga s pro­stovoljnim delom in ob pomoči DO temeljito obnovili, tako da ima poleg zgledno urejenega gostinskega dela še 16 ležišč. Bistveno so izboljšali tudi ponudbo in ob domu uredili nekaj igrišč.

Brežiška planinska pot

BREŽICE – PD Brežice je maja letos odprlo krožno planinsko pot Brežice-Veliki Cirnik (630 m) – Stojdraga (519 m) – Brežice. Markirana je od starega mostu čez Krko, kjer je tudi tabla s skico poti, in je primerna predvsem za enodnevne izlete (4-5 ur). Od 20. julija bo po 40 din na voljo tudi dnevnik (v motelu Petrola na Čatežu ali Ivan Kostanjšek, frizer­ski salon, Černelčeva 1, Brežice). Na poti so tri kontrolne točke z žigi: mo­tel, Veliki Cirnik, Stojdraga. V recep­ciji motela in v gostilni Stojdraga transverzalci lahko dobe tudi podpis.

Spominski dom »Glavica«

ZAGREB – Na slovesni otvoritvi (1. t. m.) obnovljenega planinskega (spominskega) doma na Glavici nad Zagrebom je sodelovalo tudi kakih 150 Slovenskih planincev iz Zasavja in PD Rašica (Ljubljana), ki je pobrate­no s PD Sutjeska, ki dom upravlja. V starem delu so odprli lepo urejeno muzejsko sobo v spomin na predvoj­no delavsko društvo »Prijatelji priro­de«. Kako napredno je bilo, lepo kaže podatek, da je iz njihovih vrst izšlo kar 18 narodnih herojev. Po kultur­nem programu je bilo še planinsko slavje, ki se je zvečer nadaljevalo s tabornim ognjem.

Srečanje planincev Jugoslavije    

TITOV DRVAR – Od 27. do 29. t. m. bo srečanje jugoslovanskih planin­cev posvečeno 40-letnici uničenja de­santa na Drvar. Za udeležence pri­pravljajo organizatorji šotorišče, pri­pravili pa bodo tudi enodnevni pohod po planinski transverzali »Titove ste­ze«, za katero imajo že dnevnik in značko.

Spominski vzpon

GORAŽDE – Tradicionalni spo­minski vzpon na Maglič, posvečen Branku Karišiku-Braci in Muhidinu Kuljuhu-Hiči, bo letos 28. in 29. t. m.

Organizatorji so iz  PSD Malič (Goražde, pp 12) in UNIS »Pobeda« iz Goražda, ki bodo za pravočasno pri­javljene oskrbeli tudi avtobusni prevoz.

Pohodni tabor

SEVNICA – Planinsko društvo Lis­ca pripravlja od 30. t. m. do 3. avgusta pohodni tabor. Začeli bodo na Tjentištu, potem pa obiskali še Trnovačko jezero, Volujak, Maglič, Veliko jeze­ro in Veliki Vitan. Pripravljajo avto­busni prevoz, kogar zanima udeležba, pa mora pohiteti.

Akademska in Lahova

Silvo Karo je v navezi z Janezom Pirnatom (oba AO Domžale) 2. t. m. opravil PP Akademske in Lahove v Vežici. Obe smeri sta bili na ključnih mestih povsem mokri in moral se je pošteno potruditi.

Po Peruju, Čilu in Boliviji

Skupina planincev in alpinistov, ki je letos obiskala Ande, se je 5. t. m. srečno vrnila v domovino. Treking skupina je v petih tednih prepotovala 6500 km (s kombijem, džipom, avto­busom, prenapolnjenim vlakom, vča­sih celo na motorjih ali le s konji in peš). Osnovna smer njihovega popo­tovanja je bila: Lima (Peru) – Cusco in Macchu Picchu – dolina Coica – Accequipa -Tacua – Arica (Čile; po nekaj letih so imeli prvi dež) – naro­dni park Lanca, visoka planota (4000-4500 m) in vulkan Parma – La Paz (Bolivija) – Oruro in ogled gorske skupine Quimza Cruz, z avtom na 5100 m – La Paz – Tiwanaco – Chacaltaya (5389 m) – Yungas s subtropskim delom džungle – Copacabana – Sončni otok – Urus otoki – Arequiga (med potjo doživeli čelno trčenje s švicarskim džipom, ki je pripeljal po levi) – Nazca – Lima. Na vulkan Arequipo Misti (5821 m) sta se 27. junija povzpela Zagrebčanka Zlata Pavlinič in Janez Pretnar iz Radovljice, ki sta dva dni kasneje z Alešem Rotarjem in Janezom Zupancem pristopila še na Mururati (5900 m 1. JPR) na jugu Cordillere Real. Zadnja dva sta bila uspešna tudi alpinistično (Illimani, Huayna Potosi, Ullampu, Condorili), za kar pa žal nista pripravila pregleda. Odprava alpinistov z Reke na Alpamayu ni uspela, za kaj več pa, kakor kaže, potem niso imeli več volje.

Lepa bera za začetek

Alpinistična sekcija pri PD Tesnila Trebnje, ki deluje v sodelovanju z AO Novo mesto, je naš najmlajši al­pinistični kolektiv, a ima kljub temu že lepo bero vzponov. Za prvomajske praznike jih je bilo sedem v Paklenici in opravili so 26 vzponov. Junija so trije obiskali Klek in opravili 11 vzpo­nov (Stane Horvat in Zvone Ribič sta ponovila Vrijesnoko pločico). Od 4. do 8. t. m. pa so skupaj z Novomeščani plezali nad Korošico. Med 30 vzpo­ni so tudi ponovitve Leve in Desne v Dedcu, Kamniške v Vršičih (Stane Horvat – Roman Mihelič) itd.

Knjiga Draga Šeferja

V Sarajevu v kratkem pričakujejo izid knjige Draga Šeferja, enega od ustanoviteljev prve AS v Bosni in Hercegovini (1935, pri društvu Prija­telj prirode v Sarajevu) in soavtorja prve v BiH preplezane alpinistične smeri (z Vojom Iličem leta 1929 v stenah Romanije). Literarne članke Draga Šeferja, ki je tudi lastnik alpi­nistične značke št. 1 (doslej jih je bilo podeljenih šele okoli 80), je uredil Drago Božja.

Celjani nad Logarsko dolino         

Celjski alpinisti zadnji čas veliko plezajo zlasti nad Logarsko dolino. 30. preteklega meseca so Tanja Klajnšek, Rudi Podgornik in Urbanc iz Šaleškega AP preplezali novo smer (Iskana, IV/II-III) levo od Izstopne grape Direktne smeri v Mrzli gori. Dušan Golob in Ivan Zupanc ter Pe­ter Petek in Leon Uratnik so ponovili Avrikelj v Mrzli gori in prva dva še Nad potjo v Brani, Boris Rajšter in Peter Petek Ipsilon v Mrzli gori ter Vzhodno v Mali Rinki, Slavko Cankar in Rajšter Cicovo v Mali Rinki, sku­paj z Bojanom Šrotom pa še Celjsko v Planjavi, Robi Hostnik in Marijana Šah Vzhodno v Mali Rinki, Franc Čanžek in Aco Pepevnik Direktno v Štajerski Rinki, Jože Bornšek, Golob in Erika Venek Steber Štajerske Rinke.

Šest Rušanov z mopedi na Olimp Doslej že prekrižarili Evropo

Svoje 17. potovanje je zagnana skupina posvetila olim­pijskemu letu – Zdaj že deležni tudi nekaj pomoči

RUŠE – »Sporočilo današnjih olimpijskih iger je tako močno in današnjemu svetu potrebno, da mora biti pravo doživetje prisostvo­vati prižiganju ognja, ki bo v času iger bdel nad športniki vsega sveta. Zato smo se tudi odločili, da svoje 17. popotovanje posvetimo olimpiskemu letu,« jedejalFranc Hribernik, vodja skupine šestih Smolničanov, članov Planinskega društva Ruše, ki se bodo te dni odpravili na 4600 kilometrov dolgo pot do Olimpa in potlej še dalje do Turčije ter Cipra.

Doslej so prekrižarili Evropo že po dolgem in počez, pa tudi v Maroku so že bili. Največ potujejo z mopedi, pa tudi s kolesi. »Takšno potovanje je vedno naj lepše. S kolesom gre sicer počasneje, a ni se ti treba bati, da bi motor odpovedal. Pa veliko več se pogovarjaš z ljudmi in dežela ti ostane bolj v spominu.«

S potovanj prinešene vtise zberejo v predavanja: »Osem ciklusov preda­vanj sem doslej opravil. Opremim jih z diapozitivi – kakšnih 4000 se jih je doslej že nabralo – in z glasbo dežele o kateri govorim. Po društvih, šolah, raznih proslavah in domovih upoko­jencev ljudje izredno radi prisluhnejo takšni pripovedi, včasih pa še potem sami gredo tja,« pripoveduje Franc Hribernik.

Za potovanja pa ne pripravljajo sa­mo vozil in prtljage: »Še bolj po­membno je, da se za posamezno deže­lo pripravimo tudi sami.« Takorekoč dvakrat smo povsod – najprej po lite­raturi, potem še dejansko. Le malokatera znamenitost nam uide. Preštudi­ramo tudi zgodovino. Pa z ljudmi se radi pogovarjamo. Znamo sicer nem­ško, toda s priročnikom si za sprotno rabo lahko kar dosti pomagaš. Če sre­čaš prave ljudi, je jezik le majhna ovira.«

Prav stiki z ljudmi različnih dežel so jim ostali v najlepšem spominu: »Ti­sto leto sva bila s Hinkom sama. S kolesi sva lezla na 2000 metrov visoko Rilo v Bolgariji. Njihovo politično vodstvo je prav v tistem času najbolj klevetalo Jugoslavijo zaradi make­donskega vprašanja, med preprostimi ljudmi pa o naši deželi nisva slišala niti žal besede. Z njimi sva jedla po delavskih menzah.«

Na potovanjih, ki so bila v začetku izključno v lastni režiji, pa so se navadili tudi skromnosti: »Večino hrane vzamemo s seboj. Sami si kuhamo, spimo v šotorih. Največ denarja pora­bimo seveda za bencin, tudi filmi pri­dejo kar precej, ker veliko slikamo in tudi ogledati si želimo vse. Letošnja pot bo stala 240.000 dinarjev. Sedaj, ko smo že malo bolj znani potniki, nam tudi podjetja kaj primaknejo. To pot so prispevali denar poleg ruškega planinskega društva še TOZD Goz­darstvo, TOK Maribor, Jeklo Ruše in pa skupščina občine.«

Samo še 66. rojstni dan svojega najstarejšega člana Hinka Rebernika bodo praznovali, potem pa krenejo na pot.

M. S

V tednu dni na dveh osemtisočakih�

Znani južnotirolski alpinist Reinhold Messner je z mladim Hansom Kammerlanderjem iz ZRN v pičlem tednu dni dosegel dva osemtisočaka v Karakorumu. S seboj sta nosila le po 15 kg najnujnejše opreme hrane. Po uspehu je Messner sporočil, da sta imela na poti eno samo resno težavo – veter, ki je divjal hitrostjo več kot 150 km na uro. Messner je računal, da bo zahtevno turo opravil v desetih dneh, vendar sta bila s tovarišem še hitrejša, »ko sva dosegla Gašerbrum I, sva se fizično počutila bolje kot na prvem vrhu,« je povedal Messner. Na to turo v Karakorumu se je Messner pripravljal več mesecev, poglavitne pa so bile, kakor pravi sam, psihične priprave. Pravi tudi da se za podobno dejanje ponujata Everest in Lotse. Če se kdo drug ne bo lotil tega, bo poskusil sam. Messner je zelo pohvalil svojega tovariša, ki je bil ves čas izreden. Nikoli ni psihično popustil, kar je bilo nadvse pomembno za končni uspeh odprave.

Alpinistični kotiček (12.7.84 )

Nestanovitno vreme in slabe razmere v visokogorju one­mogočajo plezanje v Julijskih Alpah. Zato plezalci alpini­stičnega odseka Celje še ve­dno obiskujejo stene nad Okrešljem in tam izpopolnju­jejo plezalsko tehniko ter na­birajo kondicijo.

16. 6. sta Igor Izlakar in Boris Rajšter preplezala Celjsko v Mrzli gori (IV/III), Franc Čanžek je z Maričko First (AO Mo­zirje) preplezal Vzhodno v Mali Rinki, ki je ocenjena s III+, popoldan pa z Marjano Šah po­novil Direktno v Mrzli gori (V). Istega dne sta Aco Pepevnik in Aleš Stopar opravila prvo po­novitev prečenja sten Križa, Štajerske in Male Rinke. Smer sta prva preplezala leta 1976 Franček Knez in Aco Pepev­nik in je ocenjena s V/III/IV. Je orientacijsko precej zahtev­na in naporna. Plezalca sta za ponovitev potrebovala 11 ur, saj sta morala preplezati kar 67 raztežajev.

17. 6. sta Smiljan Smodiš in Iztok Ivakič ponovila Direktno smer v Štajerski Rinki (V+), Čanžek in Pepevnik pa Jesen­sko v Mrzli gori, ki je ocenjena s V/III/IV.

28. 6. je naveza Rudi Podgor­šek in Urbanc (AO Velenje) po­novila Direktno v Mrzli gori, 29. 6., naslednjega dne pa je Podgoršek soliral steber Šta­jerske Rinke (III). 30. 6. je Pod­goršek s Tanjo Klajnšek in Ur­bancem preplezal prvenstveno v Mrzli gori, imenovano Iska­na. Smer so ocenili s IV/II/III, poteka pa levo od izstopne gra­pe iz Direktne smeri v Mrzli gori. Istega dne sta Iztok Izla­kar in Niko Rožanski ponovila smeri: Avrikelj (IV) v Mrzli go­ri, Modec-Režek (-IV) v Turski gori in Dušanov steber v Mali Rinki (III).

4. 7. sta Franc Horvat in Robi Hostnik plezala v Klemenči peči in ponovila smer Drvarni­ca in Mimo zoba, Pepevnik in Čanžek pa sta v Mrzli gori ponovila Avrikelj.

Teden dni prej so alpinisti Celja organizirali čistilno akci­jo na Okrešlju. Preko zime sneg sproti zakriva odpadke, spomladi pa pride na svetlo vsa nesnaga. Ker je Okrešelj lahko dostopna planinska toč­ka se na planoti zbira precej planincev,bolje rečeno turi­stov, ki do okolja nimajo izo­blikovanega ustreznega odno­sa in za sabo na počivališčih puščajo vse mogoče.

Pohvalo zasluži oskrbnik okrešeljske koče, ki je popravil in zavaroval nekatera težko prehodna mesta na poti do Okrešlja.

CM

Izlet v Visoke Tatre( 13. 7. 84 )

PD Litostroj vabi planince na večdnevni izlet s posebnim avto­busom v Visoke Tatre na Češko­slovaškem. V Visokih Tatrah bo­do v času od 28. t. m. do 5. avgu­sta opravili pet visokogorskih tur na najvišje vrhove. Cena avtobu­snega prevoza in oskrbe le 11.000 din, na avtobusu pa je še nekaj prostih mest, zato sprejemajo pri­jave tudi od članov drugih PD. Prijavite se lahko po telefonu (061) 556-021, int. 204, vendar najkasneje do 19. t. m.

PISMA BRALCEV( 17. 7. 84 )

Izlet na Jof di Montasio

Presenetilo me je obvestilo v rubriki Planine in ljudje (Delo, 3. 6. 1984, str. 9), da PD Kranj organizira planinsko turo na ita­lijanski vrh Jof di Montasio. Ka­kor mi je znano, gre za najvišji vrh Zahodnih Julijskih Alp, ki leži na razvodju med dolinami Reklanice, Dunje in Zajzere. V prvih dveh dolinah živi avtohto­no furlansko prebivalstvo, Zajzera pa je stranska dolina Kanalske doline, kjer še danes živijo med germanskim in romanskim prebi­valstvom tudi Slovenci. Za Jof di Montasio poznamo in uporabljamo celo več slovenskih imen, kot so Špik nad Policami (tudi v množinski obliki), Poliški Špik ali pa Montaž, kar naj bi bila izpeljanka iz furlanščine. Nem­ško ime za to goro je Montasch. Gorska skupina Poliškega Špika tvori etnično mejo oziroma pred­stavlja rob slovenskega etničnega ozemlja. Sprašujem se, čemu se razburjamo zaradi diskriminacije slovenskega jezika v Kanalski dolini, če nekateri med nami v naših sredstvih javnega obvešča­nja raje uporabljajo tuja imena za gore, ki imajo tudi pristna slo­venska imena.

JURIJ SENEGAČNIK