Alpinistične novice 28/1984

35 let gradnje planinskega doma pri Krnskih jezerih
PD Nova Gorica bo 8. t. m. na stežaj odprlo vrata prepotrebne postojanke – Mimo doma vodi tudi »Slovenska planinska pot«

NOVA GORICA – V nedeljo 8. t. m. ob 11 uri bo pri novem planinskem domu pri Krnskih jezerih (1385 m) veliko slavje – odprli bodo novogradnjo in proslavili 35-letnico Planinskega društva Nova Gorica. Sodelovala bo godba na pihala, pevski zbori in recitatorji, podelili bodo priznanja. Tako bodo sklenili obdobje velikih naporov, planinci pa bodo dobili v uporabo prepotrebno postojanko na križi­šču številnih poti.

Želja planincev po postojanki na območju Krnskega jezera sega tja v petdeseta leta, v čas, ko domov v Zahodnih Julijcih skoraj še ni bilo. Za planinske potrebe so obnavljali le po­samezne vojaške objekte iz prve sve­tovne vojne. Območje okoli Krnskega jezera, med našimi ledeniškimi jezeri pa je samevalo. Razpotje poti, ki vodijo iz Bohinja prek Komne in Vratc ( bohinjska sedla ) in doline Soče prek Krna, iz Trente skozi dolino Lepe­ne, je sicer izredno obiskano poleti in pozimi, a je bilo brez postojank.

Prvi načrti za postojanko na ob­močju Krnskih jezer so bili narejeni leta 1950. Predvidevali so novograd­njo na vrhu Glave, ki se dviga na vzhodni strani Krnskega jezera. Drugi načrt (predvideval je gradnjo na istem mestu) je iz leta 1967, pripravil pa ga je Ivan Kraigher. V vmesnem času so dvakrat posekali les, ki naj bi omogo­čil gradnjo, a ni dočakal vgraditve, strohnel je na žalost vseh, ki so se zavzemali za novogradnjo. Tako je prenekateri premražen zapuščal Krnsko jezero, ker ni imel prave stre­he nad glavo.

Dne 18. novembra 1971 so ustano­vili gradbeni odbor za gradnjo planin­skega doma pri Krnskem jezeru. Se­stali so se predstavniki vseh društev Primorske in obravnavali načrta Rada Zgonika (1972) in Tije Badjura (1973). Še vedno so imeli v mislih lokacijo na vrhu Glave in predračuni so se gibali okoli zneska dveh milijo­nov. Leta 1974 so dobili načelno soglasje spomeniškega varstva, leto kasneje so izdelali celo značko in raz­glednico, kot elementa za zbiranje sredstev, uvedli pa so prispevek za vse člane primorskih PD.

Kljub naporom vseh sodelujočih se gradnja vendarle ni premaknila z mrtve točke. V letu 1977 so bili naro­čeni projekti (Projekt Gorica) in v istem letu (1977) je bil celo že ogled trase za tovorno žičnico iz Lepene. 26. julija istega leta je bila lokacijska obravnava. Zaradi vrste pomislekov je bila lokacija nekoliko premaknjena in končno je PD Nova Gorica (ob podpori vseh primorskih PD) dobilo dovoljenje. Idejni projekt Rada Zgo­nika je bil zasnovan na arhitekturi pastirskih staj: več manjših objektov, ki bi bili med seboj funkcionalno po­vezani. Konec leta je bila pripravljena tudi finančna konstrukcija, ki je pred­videvala nekaj več kot osem milijonov .stroškov. TKS Nova Gorica je sprejela sklep, da bo sodelovala s 50%, nekaj manj bi prispevala TKSS, odva­jali bi del sredstev iz družbenega do­govora …

Tovorno žičnico iz Lepene do pre­hoda h Krnskim jezerom so zgradili avgusta 1978. Kupili so traktor za prevoz od zgornje postaje do predvi­dene lokacije. Toda zaradi raznoterih zapletov gradbeni odbor vseeno ni mogel dobiti gradbenega dovoljenja. 22. marca 1979 je dobilo PD Nova Gorica celo odločbo, da je lokacija neprimerna zaradi nevarnosti snežnih plazov. Oktobra 1979 pa so le našli primemo lokacijo nad Malim Krnskim jezerom (Dupeljsko).

Leto 1980 je bilo prelomno za tri­desetletne želje in napore za postavi­tev postojanke pri Krnskih jezerih. Začeli so priprave za začetek gradnje. Dela so začeli sredi julija. Zaradi sla­bega vremena pa so tega leta lahko zgradili le štiri objekte.

V letu 1982 so nadaljevali z grad­njo, naslednje leto pa je bila posto­janka celo že deloma oskrbovana. Obiskovalo jo je več ko 8.000 planin­cev, vsak osmi je tudi prenočil.

Gradnja je bila zaradi velike nad­morske višine (1385 m), komplicira­nega transporta in kratke gradbene sezone, izredno zahtevna. Izvajalci del, tisti, ki so gradili in tisti, ki so opremljeni objekte, so imeli nemalo težav, veliko pa so prispevali prosto­voljci na čelu z neumornim Florija­nom Hvalo (predsednik PD od 1979 dalje). V času gradnje so opravili več kot 33.000 prostovoljnih delovnih ur.

Plezalni vodniček, Mangrtska dolina
Planinska založba pri PZS je po daljšem času spet izdala edicijo s področja alpinistične vodniške literature. Prvič je obdelano področje onstran meje, toda temeljito, siste­matično in dopadljivo. Tine Mihelič je na zanj značilen način uredil celotno besedilo, Igor Mezgec je prispeval se­dem shem in dve skici (za steno Vevnice in Malega Koritniškega Mangrta), Miro Črnivec pa zemljevid Mangrtske doline (zaradi napake je žal v enkrat premajhnem merilu). Ovitek pa je delo Lada Vidmarja. Pri pripravi opisov in shem, še posebno zbiranju, pa je sodelovalo kar precej ljudi, vendarle sta glavnino dela opravila Peter Podgornik in Franci Savenc.

Knjižica (A5, 60 strani, ofset tehnika) MANGRTSKA DOLINA – plezalski vodniček je že naprodaj (180 din) v ekonomatu PZS na Dvoržakovi 9 v Ljubljani (danes tudi popoldan, sicer pa med 8. in 12. uro), kmalu a bo, upajmo, tudi v knjigarnah. Društva ga lahko naroče tudi s popustom 15% (za več kot pet) oz. 20% (za več kot 50 izvodov).

V štirinajstih dneh je ob­ljubljen še drugi vodniček iz te serije, ki ga je prav tako pripravil Tine Mihelič, pred­stavlja pa znano dolomitsko skupino Sella. Cena je že znana (200 din) in sprejema­jo že prednaročila.

Tabor mladih planincev v Logarski dolini
TRBOVLJE – Planinsko društvo Trbovlje letos že drugič prireja tabor mladih planincev. Lani so ga pripravili na Mrzlici, letos pa v Logarski dolini. Začel se je v soboto in bo trajal teden dni. Udeležuje se ga 25 mladih pla­nincev iz Trbovelj ob spremstvu pla­ninskih vodnikov in mentorjev. Opra­vili bodo več izletov na vrhove Savinj­skih Alp.

T. L.

Dokončano začeto delo naših alpinistov v steni Manasluja
Odprava na četrti jugoslovanski osemtisočak je velik uspeh vršne naveze in natančnega ter treznega vodenja

LJUBLJANA – Četrti osemtisočak za Jugoslavijo sta zjutraj 4. maja 1984 dosegla Stipe Božič in Viki Grošelj, polovica »žepne« splitsko-ljubljanske odprave. Druga polovica sta bila vodja Aleš Kunaver, veteran naših himalajskih odprav od začetkov leta 1960 naprej, in »mladenič« Edo Retelj.

Manasluju se je v alpinistični zgodovini vzporedno z uradno nadmorsko višino (od 8125 m na sedanjih 8163 m) spreminjala tudi slava: najprej se je »ves« alpinistični svet vpra­ševal, kako da so Japonci šele s 4. odpravo (1956) uspeli na navidezno ne pretežki gori, danes pa zaradi 29 smrtnih žrtev »slovi« kot najnevarnejši osemtisočak, če upoštevamo de­lež mrtvih glede na celotno število udeležencev odprav. Prav to, da str­mejša pobočja prekrivajo položnejši predeli, ki so prava skladišča ledu in snega, dela goro nepreračunljivo. Tak naključni podor ledu je spomladi 1983 ubil Nejca Zaplotnika in Anteja Bučana ter tako prekinil namen split­ske odprave (vodja Vinko Maroevič), da prva prepleza južni greben Mana­sluja.

Z juga so bili prvi uspešni Avstrijci (1972). Kljub temu pristopu sta ostala še dva nerešena problema: nevarna jugozahodna stena in ostri južni gre­ben. Lansko pomlad je splitska od­prava na južnem grebenu dosegla 7100 m in potem zaradi nesreče obr­nila, jeseni pa je nemška odprava naj­višjo doseženo točko pomaknila na 7500 m, nato pa odnehala in po Av­strijski (tudi »Tirolski« ali Messnerje­vi) smeri dosegla vrh.

Pozimi 1983/84 je močna poljska odprava opravila, po isti smeri prvi zimski vzpon na Manaslu.

Odprava Split-Ljubljana je nastala iz želje dokončati začeto delo. Maloštevilnost, skromna tehnična oprem­ljenost in cenenost sta že ponovitvi smeri iz 1972 dajali komaj polovico možnosti uspeha, vzpon po južnem grebenu pa bi prišel v poštev le ob izjemno ugodnih okoliščinah. S tako trezno postavljenim ciljem je bila od­prava tudi načrtovana in predstavlje­na ter končno tudi izvedena. V prvi vrsti predstavlja velik uspeh vršne na­veze ter natančnega in treznega vode­nja, ob tem pa je to naša doslej najce­nejša odprava na kak osemtisočak. Gledano nazaj je bil vzpon opravljen skoraj idealno. Pogosti plazovi, ki so odpravi zasuli polovico višinske opre­me, bi ob večjem številu ljudi na gori bolj verjetno kdaj udarili tudi »v pol­no«. Po drugi strani je majhna odpra­va skoraj brez rezerve moči, obreme­nitev posameznika je večja, možnost uspeha manjša. Znanje, potegniti iz teh nasprotujočih si izhodišč optimum, sposobnost ob pravem trenut­ku, ter naklonjenost gore, ko je šlo zares, so 4. maja dali na Manasluju največ, kar je bilo sploh mogoče pri­čakovati: 4. vzpon z juga. V tej smeri je bila to doslej najmanjša odprava.

Manasluja 84 smo veseli tudi zato, ker je bil obenem »normalna« odpra­va, kakršne so nam ob vrsti prestižnih ciljev (Makalu, Everest, Lotse in Daulagiri) – in zato tudi prestižni od­govornosti – manjkale. »Zasluga« za to gre sredstvom, ki jih je bilo izje­mno malo. Večino so dali Splitčani kot pobudniki odprave, nekaj sami člani, nekaj pa tudi PD Ljubljana-Matica in PZS.

Žal v Himalaji nobenega recepta ni mogoče preprosto prepisati; le sreče nikoli ne sme manjkati. Vsaka gora ima svoje posebnosti in neznanke. Po­nekod uspejo mini odprave, drugod obračajo dobro opremljene in številč­ne ekipe. Vsak vzpon (in tudi poskus) pa doda nov kamenček k znanju in izkušnjam, iz katerih se rojevajo novi cilji prihodnosti. In Manaslu je drago­cen kamen v mozaiku, ki sestavlja podobo našega alpinizma: visoke in težke gore, visoke in težke stene, ne­znani in neraziskani gorski svet.

TONE ŠKARJA

ALPINISTIČNE NOVICE

Še ena v Koglu
Čeprav je fotografija JV stene Kogla (2034 m) nad Kamniško Bistrico že pošteno zapolnjena s črtami in črt­kanimi linijami (variante), je v njej od sobote, 23. junija, letos nova – po­vsem samostojna smer. Peter Čižmek (Obalni AO) in Pavle Kozjek (AO Matica) sta njena avtorja (od tod tudi ime PEPA), ocenila pa sta jo s VI+, A2 (3 m)/V, 100 m, 2.30 h. Začela sta 30 m desno od vstopa v Hruško in nadaljevala čez gladko ploščo (VI+) nekoliko v desno. Po prvem raztežaju, ko se prične nova smer zopet bližati Hruški, spet prek plošč (VI-) in čez previse (A2) za manjšo polico. Tu je mogoč prehod v Hruško. Zadnji raz­težaj vodi nekoliko desno poševno na rob stene (VI).

Po prvenstvenem vzponu sta Čiž­mek in Kozjek preplezala še Kamni­ško smer, vendarle povsem prosto le zadnji. Na ključnem mestu (VII-), koder se je Peter moral prijeti za klin, pa se je, kakor kaže, odkrušil opri­mek, zato je nekoliko težje, kot je bilo doslej. Sestopila sta po Virensovi. Kamniško smer sta prosto (vendarle s predhodno vpetimi klini za prvega) plezala tudi Boris Osojnik (Akadem­ski AO) in Tomaž Žgajnar (AO Ma­tica).

Prvi v Dolomitih
Zoran Bešlin, Ničo Kregar in Kse­nja Lenarčič so 16. junija plezali Schubertovo z varianto (VI-, 270 m) v Piz Ciavazzes (Sella, italijanski Do­lomiti) in Zoran Gabrovič-Igor Krevelj (vsi AO Matica) »Malega Micheluzzia» v isti steni. Zgornji del stene pa jih ni pustil k sebi, vodni slapovi (in ledene sveče) so bili prehudi.

Ledeniški tečaj
Komisija za alpinizem PZ Bosne in Hercegovine bo med 28. julijem in 4. avgustom v Chamonixu priredila le­deniški tečaj. Da bi lahko potovali z avtobusom (računajo na 8000 din stroškov za prevoz in vodstvo tečaja), so povabili s seboj tudi planince. Vo­dili jih bodo na Mt. Blanc.

Zapeljivka nad Vršičem
Furlan Fabjan in Davorin Kodele (oba AO Vipava) sta bila od 20. do 24. preteklega meseca na Vršiču. Toda zaradi slabega vremena sta opravi­la le tri vzpone v JV steni Nad Šitom glave. Ob Kamenkovem kaminu in Jeseniški pa sta preplezala novo smer (Zapeljivko: V+/IV-V, 120 m, 2,45 h) levo od zajede Skozi okno. Značil­no za novo smer je, da omogoča lepo prosto plezanje v izredno (najboljšo tod) kompaktno kamnino. V zgornji polovici smeri so konstantne težave (V), pa malo možnosti za vmesna va­rovanja. Varovališča so solidna.

Naše planine 3-4/84
Za drugo letošnjo številko revije PZ Hrvatske Naše planine bi skoraj lahko rekli, da je v njej več zanimivega o tujih kot domačih gorah. Ure­dnik dr. Željko Poljak se spominja vzpona na Erciyas v Mali Aziji, Nor­ma Lovrič popisuje vzpon na škotski Ben Nevis in Tomislav Sablek na islandski Snaefellsjökull. Vsi ti članki so na začetku zvezka. Od drugih član­kov velja posebej omeniti prevod članka Bojana Pollaka (iz Alpinistič­nih razgledov) »Kaj vse je pravzaprav alpinizem«. Urednik NP je prispeval tudi poučno razpravo o tem, kdo je naslednik HPD – Hrvatskog planinarskog društva.

Še vedno slabe razmere
Bilo je že nekaj odhodov v švicar­ske Alpe, vsi pa se vračajo obupani nad razmerami. Pod Eigerjem pravi­jo, da je bil pred tednom sneg na višini okoli 2000 m, pri vstopih v ste­no pa ga je bilo kar okoli metra. Tudi Arlberg (okoli 1800 m) jih je med povratkom pričakal v snegu. Tudi če bo lepo vreme, se razmere preje kot v 14 dneh najbrž ne bodo spremenile.

V Loški steni
Rado Fabjan in Igor Škamperle (AO Postojna), sta 23. preteklega meseca preplezala novo smer v SZ stem Vrha Krnic (Loška stena). Smer sta imenovala Beli labodi (naslov Ko­sovelove pesmi), ocenila pa jo VI- /IV-V, 450 m, 5 h, vodi pa v območju velike zajede sredi stene. Dva dni ka­sneje sta preplezala novo (Skrita ža­lost, V, Al/IV, 300 m, 3 h) še v S steni Oblice (sosednja stena, prav ta­ko v sklopu Loške stene), ki doslej, kakor kaže, sploh še ni bila prepleza­na. Plezala sta v območju leve zajede (stebra). Značilen za obe smeri je tudi dolg dostop in sestop.

Čiščenje Okrešlja
Alpinisti PD Celje so pripravili či­stilno akcijo na Okrešlju, ki pa je zaradi slabega vremena le delno uspe­la. Poročajo tudi, da je Andrej Palir s Frančkom Knezom (AO IMPOL) 23. junija preplezal novo smer (V) levo od Direktne v Mrzli gori. Isti dan sta Igor Izlakar in Peter Petek ponovila Direktno v Štajerski Rinki, Karel Geršak pa sam Vzhodno v Mali Rinki.

Iz kranjskega AO
Srečo Rehberger je z Nušo Romih 23. preteklega meseca poskušal PP smeri G. Kramarja. Toda poč pod streho je bila preveč mokra in mastna. Igor Kalan in Bine Šter (vsi AO Kranj) pa sta isti dan PP Tržiško, prav tako v JV steni Kogla teden dni pred tem pa na enak način v Dedcu.

V Vranjski dragi
Franc Langerholc (AO Škofja Lo­ka) je pred tednom dni plezal v Vranjski dragi in tam naletel na veliko tovarišev. Med drugim je (kaže, da sploh kot prvi) preplezal tudi stenico na desni strani stolpov, ki ga spominja na osapsko Mišjo peč. V smeri, ki jo je ocenil s VI/A2 je pustil vso »kova­čijo« (okoli 20 klinov) in še nekaj zagozd.

Hudičev steber
V okviru priprav na hrvaško odpra­vo »Fani 84« sta navezi Boris Čujić – Nino Kurtalj in Gorazd Barač – Gor­dan Anič 24. in 25. preteklega meseca plezali na področju Vršiča in ponovili Hudičev steber v masivu Prisojnika. Stena je bila povsem suha (razen ka­mina z zgornjem delu), zato pa jih je sestop po Hanzovi poti pošteno utru­dil. Uporabiti so morali tudi dereze in cepine.

Poročajo tudi o nekaterih pomemb­nejših vzponih v Paklenici. Tin Ilakovac, ki je lani v G. Zrcalu prosto preplezal trimetrsko streho (VII- in morda celo več), smer »Osvoboditev nočne more«, je s tovarišem iz ČSSR opravil prve hrvaške PP Domžalske, Petrove variante in Utopije.

V Rzeniku in Planjavi
Prva, ki sta letos preplezala steno Rzenika, sta člana AO Matica Zoran Gaborovič in Ničo Kregar. 9. prete­klega meseca sta ponovila smer Dular-Juvan. V Planjavi pa sta Gradišni­kovo, kakor kaže, prav tako prva le­tos, 23. junija preplezala Joka Tučič (AO TAM) in Branka Zarc (AO Ravne).

Klub popotnikov
Vse več je mladih, ki si na tak ali drugačen način vsako leto po nekaj mesecev ogledujejo svet. Razumljivo je tudi, da se je porodila zamisel, da se nekako povežejo. Po dobro priprav­ljeni propagandni akciji (še posebej na radiu) so se v četrtek zvečer tudi sestali. Njihov program je mogoče do­biti v pisarni PD Ljubljana-Matica (Miklošičeva 17). V načrtu imajo zbi­ranje in posredovanje informacij, predavanja, pa tudi organizacije popoto­vanj.

Ponovno v Verdonu
Vrsti naših alpinistov, ki so se že skušali v francoskem Verdonu, so se pretekli mesec pridružili tudi Robi Ja­mnik, Rok Kolar in Drago Slanič iz AO Ravne in Edi Motaln iz AS Pre­valje. Toda prvih pet dni je deževalo in preden je bilo vreme lepo, je minilo še troje nestanovitnih dni. Skupaj so zato lahko preplezali le Dalles Guises (VI-, 150 m). Potem sta plezala Ja­mnik in Kolar sama. Najprej Pilier de l’Arabe Dement (VI+), potem zelo naporno in dolgo smer ULA (VI+, 300 m, vseh deset raztežajev je oce­njenih VI in VI+), pa Eperon Subli­me (VIII-, 5 m/VI+ in V+, 210 m) in Le Mont a Venise. Ta smer je ocenje­na z VIII-, oz. takih težav je za cel raztežaj; morala sta nekoliko počivati v klinih. Svoj vzpon sta zato ocenila s VII, AO). Kolar je z Buddijem Guthriesom iz ZDA preplezal še Heavy Metal (VI-) in – kot drugi – Braxes (VIII).

Tudi koroškim alpinistom se je plezanje v Verdonu izredno priljubilo, ne nazadnje tudi zaradi družbe. Naleteli so na plezalce iz Nove Zelandije, Av­stralije, Amerike, Anglije, ZRN, Ita­lije in Francije. Večina je zmogla VII+ in VIII. Kamnina pa je tudi taka, da daje izjemne možnosti za prosto plezanje.

Skupna tura AO Domžale
V želji, da bi postopno spoznali ve­čino naših plezalskih področij, so člani AO Domžale izvedli skupno turo tudi na Vršič. V soboto 23. junija so (zara­di ne preveč obetajočega vremena) plezali steno Nad Šitom glave. Miran in Roman Pirnat ter Matjaž Veselko kombinacijo – spodaj Varianta raza, zgoraj pa Pastirja Jozla. Sestopili so po Uroševi. Tatjana Cesar pa je z Danilom Golobom (AO Kamnik) preplezala smer Skozi okno. Po isti poti sta tudi sestopila. Silvo Karo s soplezalcem pa je po vzponu Skozi okno hotel ponoviti še Rumeno dia­gonalo. Vendar sta zgrešila smer in vstopila 60 m desno od začetka Uro­ševe. Na koncu prvega raztežaja ju je presenetila zanka z vponko, potem pa ni bilo več sledov. Sta preplezala novo smer? Ocenila sta jo s VI (dve mesti Al) in V, 120 m, plezala pa sta dve uri.

Nekaj tržiških vzponov
Borut Bergant in Željko Perko sta 9. t. m. preplezala kombinacijo Zupanova (Kogel)-Plošče (Skuta). Dan kasneje sta Janko Meglič in Jože Ro­zman ponovila Kramarjevo v Koglu. Milan Meglič in Ludvik Rožič pa Ru­meno zajedo. Teden dni kasneje so bili spet v Koglu, kjer sta Rožič in Marjan Gros preplezala Tržiško, Filip Bence in Jože Rozman pa sta bila v Krmi, kjer sta ponovila Zmago v Dra­škem vrhu. 20. t. m. pa sta Bergant in Rožič (vsi AO Tržič) preplezala še Akademsko in Lahovo v Vežici.

Nad Korošico
Člana vipavskega AO Marko Fab­čič in Davorin Kodele sta v Dedcu nad Korošico ponovila Centralni ste­ber in Šarino poč. Centralni steber in desno sta ponovila tudi Kamničana Nadvešnik in Pollak.

Novi vrh
Zajedo planik v steni Novega vrha sta ponovila Idrijčan Černilogar in Radeževa (AO Rašica). Herman Dragin in Darko Hrovatin (prvi AS Ajdovšči­na, drugi AO Vipava sta 16. in 17. t. m. ponovila kar 12 smeri v tej steni med njimi Rutarsko diretisimo in Po­čitniško (1. P?). M.G.

Lojze Čižman

V spremstvu množice članov in številnih praporov planinskih društev ljubljanskega meddruštvenega odbo­ra in Zasavja, delegacij pobratenih društev PD Dol pri Hrastniku in PD Sutjeska iz Zagreba smo se 25. junija na pokopališču v Stožicah poslovili od Lojzeta Čižmana, predsednika Pla­ninskega društva Rašica in neumorne­ga planinskega delavca, čigar aktiv­nost je segla ne le prek republiških meja, ampak tudi do slovenskih pla­ninskih društev v zamejstvu.

Planinsko društvo Rašica je pod njegovim vodstvom leta 1970 začelo z gradnjo planinskega doma na Rašici. Dela so trajala skoraj osem let, saj so člani vsa dela opravili s prostovoljnim delom. Ob 20-letnici delovanja pa je društvo odpili) vrata novega doma, razvilo društveni prapor ter se pobra­tilo s sklepom o trajnem sodelovanju s planinskima društvoma Dol in Sutje­ska.

Lojze Čižman je bil rojen 28. okto­bra 1917 v Savljah. Bil je osebnost, ki ve kaj hoče, in kaj je potrebno za uspeh akcije. S svojin delom in zgledi je bil mnogim za vzor, zavedal se je življenjske resnice, da je človek min­ljiv kot čas, da pa ostanejo rezultati dela, kot vzpodbuda mlajšim.

Zavedamo se, da smo izgubili druš­tvenega delavca najširšega profila in organizatorja, predvsem pa prijatelja, ki pa bo zaradi svoje plemenitosti za vedno ostal z nami.

Lojze Čižman je za svoje nesebično in požrtvovalno delo dobil vrsto viso­kih priznanj. Ob državnih priznanjih tudi zlati častni znak Planinske zveze Slovenije in Hrvatske.

MARJAN OBLAK

Na Kredarico med tednom
Planinsko društvo Ljubljana-Matica svetuje, naj se planinci odločajo tudi za obiske Triglava in Kredarice med tednom
LJUBLJANA – V nadaljevanju objavljanja seznama darovalcev za Triglavski dom na Kredarici posredujemo nasvet PD Ljubljana – Matica: »Obiskovalcem Kredarice, zlasti skupinam, svetujemo obisk med tednom. Darovalce, ki imajo sobe z imeni, in vse, ki so prispevali k obnovi tega doma, pa obveščamo, da Imajo prednost pri nastanitvi, če se do 13. ure s potrdilom oglase pri receptorju.«

nad 75.000 din
Urbanistični zavod Projektivni ate­lje Ljubljana, Tekstilna Kočevje, NAMA Ljubljana, Iskra Avtomatika TOZD Razvojni inštitut Ljubljana, Zlatarna Celje Atelje za zlatarstvo Ljubljana, ŽG Centralne del, TOZD za vzdrževanje voz in strojev Šiška Ljubljana, SO Jesenice, Industrija ke­ramičnih izdelkov Ljubečna, Podjetje za PTT promet Novo mesto, SO Škof­ja Loka, Skupščina mesta Maribor, ABC Pomurka Loka Škofja Loka, Helios Domžale, STT Trbovlje – Stroji, Metka Celje.

nad 50.000 din
REK EK Rudarska gradb. dejavn. Trbovlje, Dr. Žiga Vodušek Ljublja­na, ZKGP GG Kočevje, Gradis LIO Škofja Loka, Lesna industrija LIP Bled, Cestno podjetje Kranj, Inženi­ring Bled za metalurg, in izotermijo, RRC Računalniške storitve Ljublja­na, Sukno TOZD Tekstilna tovarna Jurjeviča, SOZ Plamas Ljubljana, La­bod Novo mesto, ZIL TOZD Urbani­zem – LUZ Ljubljana, GG Postojna, SO Celje, Kvartet SPEV Škofja Loka, Kolinska tovarna TOZD Tovarna hranil Ljubljana, SO Domžale, Inšti­tut Jožef Stefan Ljubljana, Tovarna meril Slovenj Gradec, Kovinsko po­djetje Kranj, Tovarna vijakov Ljub­ljana, Exoterm Kranj, Pletenina Ljubljana, Transport Ilirska Bistrica, SO Novo mesto, Metalka Ljubljana, Pionir TOZD Keramika Novo mest, Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana, Tiskarna Zavoda za statistiko Ljub­ljana, Splošna plovba Piran, SO Ljub­ljana Šiška, Obrtno združenje občine Ljubljana Vič-Rudnik, Gradis TOZD GE Koper, TKS Domžale, Splošna obrtna zadruga Prekmurka Murska Sobota, Društvo samostojnih obrtni­kov Ljubljana Bežigrad, SGP Gro­suplje, Državna založba Slovenije Ljubljana, ZSS mesta Maribor, Žele- zopromet Ljubljana, Iskra Avtomati­ka TOZD Tovarna avtom, in varil, naprav Ljubljana, PD Škofja Loka, Rudniki svinca in topilnica Mežica, Iskra Mikroelektronika Ljubljana, Si­stemi za energetiko Ljubljana, ZSS občine Ljubljana Center, Mehanografski center Ljubljana, Slovenija projekt Ljubljana, PIK Maribor, Tor­kar Jaka Jesenice.

Nad 25.000 din
Inštitut za geodezijo in fotograme­trijo Ljubljana, Kozole Drago Dol pri Hrastniku, Hotel Slon Ljubljana, Ind. obrat Pohorje Dob pri Mirni, OOS Lesnine Tozd NT, na debelo Ljublja­na, Nahtigal Vera Ljubljana, ZG Gradbeno podj. Nizkogradnje Ljub­ljana, Komunalno podjetje Tozd Jav­na higiena Ljubljana, Splošno združe­nje energetike Slov. Ljubljana, SDK,V SR Sloveniji Centrala Ljubljana, Filbo Boh. Bistrica, Kemična tovarna Podnart, Zavod SRS za varstvo pri delu Ljubljana, Tozd PTT promet Novo mesto, Tozd PTT promet Krško, Odeja Škofja Loka, Vodnogo­spodarsko podjetje Kranj, Lekarna Ljubljana, SO Ljubljana-Center, Stavbar Maribor, Kinematografi Ljubljana, Elektroteh. in projektant, podjetje Maribor, Gikos obrtna za­druga Ljubljana, Lesnina Tozd Sploš­no mizarstvo Grosuplje, Obrtno podjetje Galvana Ljubljana, Tiko Tržič,Mercator Hoteli Tozd Ilirija Ljubljana, ABC Pomurka, Operna klet Ljub­ljana, PTT Inženiring Ljubljana, ŠOP Krško, Cestno podjetje Kranj, Jeklotehna TOZD Veleprodaja Maribor, Rudis Trbovlje, Cankarjeva založba Ljubljana, Rudarski šolski center Ve­lenje, Sijaj Hrastnik, KŽK Gorenjske TOZD Kmetijstvo Kranj, KORS Konfekcija oblačil Rogaška Slatina, Godec Franc Ljubljana, Lugarič Al­bin Ptuj.

Nad 20.000 din
ZSS občine Kamnik, Zavarovalna skupnost Croatia Ljubljana, ZSS ob­čine Kranj, TAM nabavni oddelek ZIV Maribor, TKS Ljubljana-Beži-grad, Obrtno združenje občine Ljub­ljana-Center, Grah Alojz izolaterstvo Črnuče, Metalurški inštitut Ljubljana, Republiški komite za zdravstvo Ljub­ljana, Agroprogres Ljubljana, Gradis TOZD OGP Ljubljana, Impol Slo­venska Bistrica, Klinični center Lj. TOZD Lekarna Ljubljana, Medex Ljubljana, Pivovarna Laško, PD SCT sekcija Hilkurd P-202-D, Irak, Ma­nufaktura Ljubljana, GG Kranj TOK Gozdarstvo Preddvor, Iskra Commer­ce TOZD Zastopanje tujih firm Ljub­ljana, Agrokombinat TOZD Poljedeljstvo in živinoreja Maribor, ZG Zavod za investicije Ljubljana, LTH TOZD Orodjarna Škofja Loka, Elek­trotehniška zveza Slovenije Ljublja­na, Hidrotehnik TOZD Hidroinženiring Ljubljana, KIT Storitve, Ljublja­na, Inštitut za ekonomska raziskova­nja Ljubljana, Rudis Trbovlje, Niko Železniki, Obrtno podjetje Grad Bled Kovinar Novo mesto, Bohor Obrtna zadruga Sevnica, ZIV-TAM Maribor, Kolektor Idrija, Jeklotehna TOZD Elektro Maribor, Termoelektrarna Šoštanj, So Trbovlje, Aurea Celje, Steklarna Hrastnik, Tiskarna Tone Tomšič, Kordun Karlovac. Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Testilna industrija Otiški vrh, Boljka Janez Ljubljana, Trpin Jože Ljublja­na, Šubic Ivo Škofja Loka, Jagodič Stane Ljubljana, Plestenjak Anton Ljubljana.

Nad 10.000 din
ZSS občine Ljubljana Vič-Rudnik, Emona Globtour Ljubljana, ZTKO občine Titovo Velenje, Istra Benz Koper, Mercator Rožnik TOZD Do­lomiti Ljubljana, Novoles TOZD TG Dvor, Hermes Ljubljana, Inštitut za elektronsko in vakuumsko tehniko Ljubljana, TKSO Mozirje, TAM TVT Boris Kidrič Maribor, Iskra IEZE TOZD SEM Ljubljana, Elektrovod Ljubljana, GG Postojna TOZD Gozdarstvo Bukovje, Prevoz Brežice, Kovinoservis Jesenice, B. B. Hladnik Hotedrščica, Mercator-Rožnik TOZD Grmada Ljubljana, Železni­čarski zdravstveni dom Ljubljana, Slovenijapapir Ljubljana, Elkom TIBA TOZD Ljubljana, RK za vzg. in izobr. ter teles. kult. Ljubljana, Golob Janez Ljubljana, Usnjarna Vrhnika, Koto Koteks TOBUS TOZD Surovi­ne Ljubljana, Comet Zreče, KOP Brežice, Emona Mesna industrija Za­log, Zlatorog TOZD Marketing Mari­bor, Hotel Grajski dvor Radovljica, Hotel Grad Podvin Radovljica, Zveza skupnosti za zaposlovanje SRS Ljub­ljana, Elektrotehnično podjetje Kranj, Tehno-Impeks Ljubljana, ZLIT Tržič, RKVI Ljubljana, Travena Ljubljana, Sindikalna konferenca NB Slovenije Ljubljana, Zagrad TOZD Obloga Slikoplastika Ljubljana-Polje, TKS Tržič, Integral TOZD Mestni potniški promet Ljubljana, Ci­ril Grum dip. ing. Kranj, Briški Anton ing. Medno, Sodišče združenega dela pokojn. m inval. zav. Ljubljana, Ste­klarna Hrastnik TOZD Energ. s ključ, delavn. Hrastnik, Instalacije Škofja Loka, Vozila Gorica Šempeter pri Gorici, Gradis Ljubljana, ŽG Gradbeno podjetje Visokogradnje Ljubljana, SIS družbenih dejavn. Ce­lje, Slovenijales KLI Logatec, Kom­pas YU TOZD Hertz Rent-a-car Ljubljana, Čipka Idrija, Združenje PIT org. Slovenije Ljubljana, Skla­diščno transportni center Celje, Raz­vojni center Celje. Tov. cel. in pap. Djuro Salaj Krško, Splošna banka Koper, Turistična zveza Slovenije, Aerodrom Ljubljana-Pula Brnik, Iskra Elektrozveze TOZD Elektroni­ka Ljubljana, Petrol Gostinstvo TOZD Motel Lom, Steklo Slovenska Bistrica, ZSS občine Novo mesto, ZSS občine Maribor-Pesnica, Elektro Maribor TOZD elektro Ptuj, ZSS ob­čine Ljubljana Moste-Polje, Rog Ljubljana, ZSS občine Tolmin, DOM Ljubljana, Integral SAP TOZD Turbus Ljubljana, Primorje Ajdovščina, SIS material, proizv. občine Domžale, Kmetijska TZO Sloga Kranj, Tkanina Celje, STT Trbovlje-Orodje, Zavod za zdrav, varstvo TOZD Kemocid Maribor, Kinopodjetje Kranj» Kme­tijski zavod Ljubljana, TOZD PTT Center Novo mesto, Mercator-Kondi- tor Ljubljana, Mehanika Trbovlje, Embalažno grafično podjetje Škofja Loka, Projekt Maribor, Šestica Ljub­ljana, Grafično podjetje Soča Nova Gorica, Vesna film Ljubljana, Titan Kamnik, Labod TOZD TIP-TOP Ljubljana, Gorenjska lekarna Kranj, Kompas Hoteli Kranjska gora, Elektroelement Izlake, ABC Pomurka Kmet, gospodar. Rakičan, Žima indu­strija ščetk Ljubljana, GG TOK Goz­darstvo Nazarje, Biro za lesno indu­strijo Ljubljana, Sanolabor Ljubljana, Komunal, obrt. p. TOZD Komunalna dejavnost Trbovlje, ABC Pomurka Zunanja trgovina Murska Sobota, Melodija Mengeš, Inštitut za celulozo in papir Ljubljana, Gradbeno podjet­je Bohinj, ŽG Projektivno podjetje Ljubljana, Centralna tehniška knjiž­nica Ljubljana, SCT TOZD Industrija apna Kresnice, Toplovod Velenje, Mineral Ljubljana, Pivovarna Laško, Gradnja Žalec, Mura Murska Sobota, PTT Kranj, Mizarstvo Vižmarje, VGP Hidrotehnik Ljubljana, Dr. Bo­jan Špicar Ljubljana, Žolnir Miroslav Titovo Velenje, Knez Janez Trbovlje, Suhy Branko Novo mesto, Heiler Ur­ška Ljubljana, Boštjan Franc Ravne na Koroškem, Vovk Melita Bled, Ciu­ha Jože Ljubljana, Toman Veljko Ljubljana, Arh Rudolf Blejska Do­brava, Kreuzer France Koroška Bela, Novinc Franc Škofja Loka, Tomazin Tone Jesenice, Braniselj Milena Ljubljana, Čušin Branko Jesenice, Dolenc Janko Vuzenica, Maleš Miha Ljubljana, Demšar Tone Ljubljana, Grošelj Andrej Ravne na Koroškem, Smole France Ljubljana, Kotnik Zdravko Mojstrana, Puc Andrej Jese­nice, Slana France Ljubljana, Rijavec Milan Ljubljana, Makuc Vladimir Ljubljana.

V tem seznamu ni vrednoten pri­spevek planinskih društev in posa­meznikov, ki so zbirali obveznice in druga sredstva, prodajali srečke lote­rije, spominke in na druge načine podpirali akcijo.

Letošnja novost: trekingi
Hoditi je mogoče na dopustu še drugače kot samo od zaj­trka do kosila in od kosila do večerje. Nekateri velik del počit­nic sploh samo hodijo. Del dol­ge evropske pešpoti E-6, ki pe­lje skozi Slovenijo, je že primer­na tura, za katero si je treba vzeti kar najmanj deset dni ča­sa, da bi jo prehodili od Radelj ob Dravi do Kastava nad Reko in morjem. Pot je vseskozi vzor­no označena s posebnimi mar­kacijami, pelje po izjemno zani­mivih predelih Slovenije in ni nikjer tako strma ali nevarna, da je ne bi zmogel povprečno tele­sno pripravljen hodec. Ob poti so kontrolne točke, kmetije ali drugačne koče, kjer je mogoče prenočiti in se oskrbeti s hrano.

To je že nekakšen treking, čeravno manj naporen, kot so pra­vi trekingi v najvišja in največja pogorja sveta. Potovati in plani­nariti, si spotoma ogledovati izredne naravne lepote in kul­turne znamenitosti ter se hkrati spoznavati z življenjem domači­nov, to je treking. Vseskozi aktiven dopust, ko se ves dan hodi, tudi po visokih, vendar ne ne­varnih hribih, zvečer pa je treba postaviti šotor, da bi imeli po­noči streho nad glavo, to je tre­king. Športno poudarjeno poto­vanje daleč od običajnih turi­stičnih poti v povezavi z izbra­nim kulturnim programom, to je treking, kakršne namerava le­tošnje poletje prvič pripraviti škofjeloška potovalna agencija Alpetour v sodelovanju s Pla­ninsko zvezo Slovenije, katere gorski vodniki bodo peljali pu­stolovsko navdahnjene dopust­nike v gore Črne gore in kanjo­ne Bosne. Trekarji se bodo povzpeli na nekaj tamkajšnjih najvišjih vrhov in se v gumija­stih čolnih spustiti po Tari.