Denarni sklad je razširjen
Vsak alpinist mora ob registraciji plačati letno 100 din – Možnosti za neregistrirane
LJUBLJANA – Visoki stroški reševanja naših alpinistov v Druju in Piz Badile so pred leti rodili solidarnostno akcijo, ki je zajela skoraj vso Jugoslavijo, to pa je bila tudi pobuda za sklad za pomoč pri kritju stroškov gorskega reševanja na tujem. Ker ne kaže, da bi te posle lahko kmalu prevzela naša zavarovalna skupnost, so sklenili, da vsak alpinist ob registraciji v ta sklad vplača letno po 100 din (oziroma znesek, valoriziran z življenjskimi stroški). S tem si pridobi pravico do prelivanja sredstev iz tega sklada do višine 1.000 dolarjev, kolikor bi nastali stroški za njegovo reševanje v evropskih gorah.
Odhod v tuje gore pa je vsakokrat dolžan na posebnem obrazcu (le-tega so dobili vsi alpinistični kolektivi v Sloveniji) prijaviti pisarni PZS. Tisti, ki bodo želeli »zavarovati« svoje alpinistične ture na tujem, a niso registrirani, bodo morali v sklad prispevati za vsak odhod po 250 din. Planinci (v večji ali manjši skupini), ki bodo odšli na tuje z željo, da bi opravili lažje pristope na vrhove do višine okoli 3.000 m, bodo morali za vsak dan prispevati po 10 din, za težje ture (tudi večdnevne) pa po 170 din, če bodo hoteli biti deležni enakih ugodnosti. Seveda pa tudi za vse te primere velja, da bo potrebno povedati (razen osnovnih podatkov) čas, predviden za turo, cilje in čas vrnitve, kdo vse bo še sodeloval na turi itd. (Podrobnejša navodila dajejo v pisarni PZS, Ljubljana – Dvoržakova 9 ali po telefonu (061) 312-553.)
So pa tudi možnosti zavarovanja v tujini. V Švici za 20 Sfr. (vplačljivih na Schwaizerische Rettungsflugwacht Zürich, čekovni račun 80-637) pri njihovi letalski reševalni službi, v Franciji (SOS Montagne, 66 Boulevard Pasteur – 75015 Paris) je treba za 8 dni plačati 69, za 15 dni 97 in za 30 dni 146 Ffr. Tisti, ki se bodo zavarovali na ta način, lahko vplačajo pri PZS le četrtino zneska (tudi tuje zavarovanje namreč ne krije neomejenih stroškov !). Pripomniti pa je potrebno še, da vse navedene možnosti veljajo le za stroške reševanja tujih GRS, ne pa za nezgodno zavarovanje, prevoz v domovino in podobno.
F.S.
Pesmi z gora
LJUBLJANA – Planinska založba PZS je ob začetku planinske sezone pripravila še eno edicijo, po kateri je bilo že nekaj let veliko povpraševanje. Izšle so Pesmi z gora oziroma točneje – II. dopolnjena izdaja, ki jo je pripravil Vojko Bučer.
Izbor pesmi je opravil Danilo Škerbinek, notni zapis je prispeval Borut Lesjak, notografirala pa ga je Miča Lesjak. V mali (saj je velika vsega 14,5 x 9,5 cm in primerna tudi za v žep) pesmarici je zapis 17 pesmi, ki jih planinci najpogosteje pojo v planinskih postojankah, seveda z osnovnim notnim zapisom in čeprav je uporabljena tehnika za razmnoževanje cenena, bo vsak rad segel po njej. Še posebno, če bo na voljo tudi v (vsaj večjih) planinskih postojankah. Cena je 20 din.
Prvi sestanek za Lhotse
V sredo se bodo prvič sestali kandidati za odpravo v južno steno Lhotseja
LJUBLJANA – Aleš Kunaver, ki je predviden za vodjo jugoslovanske alpinistične odprave v južno steno Lhotseja (8501 m), je za sredo ob 17. uri povabil v knjižnico PZS naslednje kandidate: Franca in Janka Arha (Bohinj), Boruta Berganta in Slavka Frantarja (Tržič), Vikija Grošlja (Matica), Frančka Kneza (Impol), Dorčija Koflerja (Mojstrana), Ivča Kotnika (Šaleški AO), Marjana Kregarja (Kamnik), Vanjo Matijevca (Rašica), Željka Perka (Tržič), Petra Poljanca (Idrija), Andreja in Marka Štremflja (Kranj), Mira Šušteršiča (Mengeš), Emila Tratnika (Idrija), Iztoka Tomazina (Tržič), Jureta Ulčarja (Matica), Nejca Zaplotnika (Kranj) in Jožeta Zupana (Celje). Jeseni bo še en izbor, v katerem se bodo za mesta v odpravi enakovredno borili lahko še novi, pa tudi kandidati iz drugih republik.
V odpravi bo po sedanjih načrtih sodelovalo še 15 višinskih nosačev, novinar, radist, psiholog in fiziolog, zdravnik ter kuhar. Odhod odprave je v načrtu za februar 1981, začetni del vzpona pa bo potekal v sunkih dveh ekip, da bi se kar najbolj zmanjšal delež neoperativnih dni. V zadnjem naskoku (maja meseca) pa se bosta ekipi zopet združili.
FRANCI SAVENC
Več možnosti za vzpon
Južna stena Lhotseja (8501 m) je visoka okoli 3300 metrov in nudi verjetno več možnosti vzpona, vendarle je največje pozornosti vredna smer v centralnem delu, ki bi privedla direktno na vrh. Čeprav še ni preučeno vse gradivo, ki sta ga posnela Marko Štremfelj in Nejc Zaplotnik med oglednim obiskom, so osnovne možnosti že začrtane.
Mednarodno srečanje mladih v Julijcih
Več kot 30 mladinskih vodnikov iz evropskih držav se je zbralo v naših gorah
LJUBLJANA – Včeraj so se pričeli zbirati udeleženci zbora mladinskih vodnikov organizacij, ki so včlanjene v mednarodno planinsko zvezo UIAA. Zastopniki večine zahodnoevropskih držav (razen Francije), izmed vzhodnoevropskih pa so se tokrat napovedali le Madžari, bodo pri nas do petka.
Že v nedeljo se bo v Poštarski koči na Vršiču pričela seja mladinske komisije UIAA, tako da bodo nekateri bivanje pri nas kar podaljšali. Ob tej priložnosti bo tudi uradna predaja predsedniških poslov, ker bo Gerharda Friedlija zamenjal Andree Van der Mühl.
Mladinski vodniki imajo danes na programu pristope in plezalne vzpone (marsikdaj je med udeleženci tudi kak znan alpinist mlajše generacije) v Triglavskem pogorju. Podobno bo jutri, le da se ne bodo več vrnili v Vrata, temveč bodo ostali na Kredarici. Nato pa bo tura mimo Planike in skozi dolino Triglavskih jezer in čez Komno v Bohinj. V četrtek popoldan bodo na Voglu še sklepni pogovori, ki jim bodo prisostvovali tudi zastopniki naših mladinskih organizacij, v petek pa ogled Bleda in muzeja talcev v Begunjah ter tovarne Elan, na Jesenicah pa se bodo razšli.
Znova oživela AS Ajdovščina
Alpinistična aktivnost v Ajdovščini je za nekaj časa zastala in njihova AS (poleg AS Delo) tudi edina letos še nima registriranega nobenega člana. Toda sedaj kaže, da bo bolje. V dneh od 4. do 6. t. m. so Damjan Bandelj, Ljubo Čibej, Aleksander Pregelj in Damijan Škvarč opravili 12 plezalnih vzponov v ostenju Grintovca in Dovške Škrbine.
Novogoričani v Beli vodi
Alpinistični odsek PD Nova Gorica je imel od 4. do 7. t. m. tabor za tečajnike v Zahodnih Julijcih (Bela voda). Vseh udeležencev je bilo 14, opravili pa so (v treh dneh) kar 117 tur po 17 različnih smereh. Prvi dan jim je pomagal tudi Jelko Flajs iz Bovca.
Zavetišče za enajsterico na Elbrusu
MOSKVA – Prav gotovo najbolj poznana planinska postojanka v gorah Sovjetske zveze je »Prijut jedinadcatih«, zadnje zavetišče vseh, ki se po normalni smeri vzpenjajo na kavkaški prvenec Elbrus (5633 m). O izvoru njegovega imena je več inačic, poglejmo pa, kaj piše o tem bolgarski tednik Eho.
Že v dvajsetih letih tega stoletja (na vzhodni vrh se je prvi povzpel menda Kilar Haširov že leta 1829, na glavni – Zahodni Elbrus, ki je višji in zahtevnejši, pa so prišli leta 1874) so na skalnem otoku sredi večnega ledu, na višini 4045 m postavili skromno zavetišče železne konstrukcije s pogradi za enajst ljudi. Kmalu pa so ugotovili, da je premajhen in zgradili so novega za 25 ljudi. Toda tudi ta se je pokazal za preskromnega, zato so leta 1936 zgradili sedanjega, z nekoliko neobičajno aerodinamično obliko, ki sprejme kar 200 planincev.
Ime pa je ostalo.
V Srebrnjaku in Zapotoškem vrhu
Alpinistični odsek PD Idrije je od 4. do 6. t.m. priredil alpinistični tabor na planini Zapotok, ki je bil obenem zaključek letošnje alpinistične šole. Vseh udeležencev je bilo 24, skupno pa so opravili 102 turi. Med drugim so v Srebrnjaku, desno od Centralne preplezali novo smer po kaminih in grapi, dobro vidni iz doline. Smer so prvi plezali Tone Bevk, Ivan Menard, Peter Poljanec ter Danilo in Boris Sedej, ocenili pa so jo s V (3 dolžine), III-IV. D. Sedej in Poljanec sta preplezala novo smer še v Zapotoškem vrhu, levo od Krušičeve in desno od velike strehe. (Še bolj levo poteka smer Likar-Markič in Sedej-Svetličič.) V soboto 5. t.m. pa so Milan Černilogar, Poljanec, D. Sedej in Svetličič še prečili steno Srebrnjaka. Vstopili so v SV stebru in plezali počez pod velikimi črnimi platmi okoli Centralnega stebra, se dvignili do črne luknje, ki je dobro vidna tudi iz doline ter nadaljevali rahlo desno navzgor, dokler niso končali na SZ stebru. Ocena: V, II-III, mestoma IV.
Bolgarski dnevi alpinizma
Konec junija, točneje 28. in 29. so imeli v vsej Bolgariji tradicionalne »alpinistične dneve«. Najbolj odmevno akcijo je pripravilo društvo »Čavdar« iz Kremikovcev. Prvi dan jih je 20 plezalo v njihovem vrtcu, vsak najmanj po deset smeri, ki so visoke okoli 50 m. Naslednji dan pa so pripravili še »hitrostno plezanje«, Drugi klubi so priredili tabore (alpiniade) v gorah, pod bližnjimi stenami, vsi pa so poskrbeli tudi za propagiranje alpinizma.
ALPINISTIČNE NOVICE
Črna mačka v Vežici
Kot smo že skopo poročali sta Pavle Kozjek (Matica) in Zoran Radetič (Črnuče) preplezala novo smer v Vežici. Sedaj so znane tudi podrobnosti. Začela sta v petek 13. junija (pa še pošteno opraskala sta se v počeh, zato sta smer imenovala Črna mačka) desno od Lahove smeri. Tega dne sta zmogla najtežje mesto (A 3, nekoliko previsne plati nad vstopom), se raztežaj pod gredino umaknila v Lahovo smer in se z gredine spustila po Akademski smeri. Naslednji dan sta se vrnila po tej smeri na gredino, toda nista bila prav razpoložena, napredovala sta (spet desno od Lahove) le 10- 15 metrov in se nato spet spustila. 26. junija pa sta prišla še enkrat in preplezala (spodaj po Akademski smeri) še zgornji del nove smeri. Ocena: VI, A 3/V+, A 1-2, 200 m, vsega pa sta plezala 19 ur. V steni sta pustila deset zagozd in pet klinov, ponavljalcem pa priporočata, da poleg sedaj že običajnih bongov in zatičev vzamejo s seboj nekaj specialčkov in zagozd.
Prva ponovitev Rimske direttissime
V nedeljo 6.t.m. sta Janko Humar (Bohinj) in Ivan Rejc (Soški AO) opravila prvo celotno ponovitev Rimske direttissime v Špiku in sestop po špikovem grabnu. Ocena ponavljalcev je V-, 6 ur. Smer je lepa, z naravnimi prehodi in dobro skalo.
V Julijskih Alpah
V petek 4. t. m. sta Andrejčič in Pogačar (oba Radovljica) preplezala Krušičevo smer v Špiku, Noč in Škamperle sta plezala Tržaško smer v Steni, Fabjan in Lenassi (vsi AO Postojna) pa Steber revežev v Mojstrovki. V nedeljo pa sta navezi Andrejčič-Pogačar in Benkovič-Gladek (oba Kamnik) preplezala Ancljevo smer, Fabjan in Škamprle (ki sta v soboto ponovila tudi Bavarsko smer) pa Mojstranško direktno v Stenarju.
Naveza za življenje
V nedeljo 6. t. m., samo dan po tem, ko sta se poročila, sta Nada in Tomo Česen (oba AO Kranj) ponovila Skrajno levi steber (V +/V, 400 m, 4,30 h) Velikega Draškega vrha. V prihodnje torej namesto bratovska (sicer pa je Marko tako odšel na služenje kadrovskega roka) naveza Česen – zakonska.
Ravenska Kočna
Vodnik (plezalni vzponi) Ravenska Kočna, ki so ga junija 1977 izdali pri PD Kranj – gradivo zanj sta zbrala Dolenc in Gaberšček – bo v kratkem potreboval dopolnitev, toliko je novih podatkov. Obenem pa je to tudi najlepši dokaz, kaj pomeni taka edicija za nadaljnjo alpinistično obdelavo določenega področja.
V petek 4. t. m. sta Tone Golnar (Kozjak) in Franci Topolovec (TAM) preplezala novo – Mariborsko smer v S steni Dolške škrbine. Smer, ki sta jo ocenila s IV +/IV, 350 m, 5 h poteka v spodnjem delu levo od Direktne zgoraj pa desno od Zavrnikove smeri. Smer sta preplezala povsem prosto, od varovanja pa je v steni ostalo pet klinov.
Sicer pa so imeli na Češki koči člani AO TAM tabor, ki so se ga udeležili tudi nekateri iz AO Kozjak. Pliberšek in Žnidaršič ter Savič in Topolovec so ponovili Nemško smer v Dolgem hrbtu. Pliberšek in Tucič sta ponovila tudi Fuchsovo smer v Dolški škrbini, Horvat in Savič Košutovo spominsko smer, Topolovec in Rado Markič (AO Jezersko) pa sta 6. t. m. opravila 3. prosto ponovitev (le zadnji se je enkrat prijel za klin) Tomaževega stebra v S steni Grintovca. (Ob tem smo dolžni tudi korekture – 1. prosto ponovitev sta opravila Marko Česen in Andrej Štremfelj in ne brata Štremfelj, kot smo pred tednom napačno poročali.)
Iz zadnjih dni junija pa je še tragična novica. Na Zelengori so člani bosanskohercegovske GRS našli truplo Muhidina Miče Kuljuha (28). Kot kaže, je prišel s tovariši na ribarjenje k Orlovskem jezeru, potem pa zapustil tovariše in odšel sam v bližnjo steno in padel okoli 80 metrov globoko.
Na obisk pridejo Madžari
Od 8. do 24. avgusta bo v naših gorah deset članov »odprave« alpinističnega kluba »Alpska roža« iz Budimpešte, ki jih bo vodil Gyorgy Farkaš. Obiskati žele naše bivake in stene nad njimi, opraviti pristope na Jalovec, Škrlatico in Triglav ter plezati v stenah nad Tamarjem, Krnico in dolino Vrat. Ker pa nimajo izkušenj v naših gorah in so tudi brez osnovne vodniške literature, so zaprosili za pomoč našo planinsko organizacijo, zaželeno pa bi bilo, če bi jim po potrebi pomagali tudi vsi, s katerimi se bodo srečali v naših gorah.
O madžarskem alpinizmu ne vemo veliko. Sicer pa imajo doma le nizke stene (120 – 130 m), pa še te so 180 km iz Budimpešte. Vseeno pa šteje njihova alpinistični, organizacija (Hegymaszo birotsag), ki deluje pri Magyar Termeszetbarat Szövetseg (Madžarski prijatelji narave) okoli 500 članov. Lani se jih je šest povzpelo na Elbrus, manjša odprava je bila na Spitzbergih, plezali pa so tudi v Zahodnih Alpah.
V Kleku
Filip Bence in Iztok Tomazin (oba AO Tržič) sta – ker je v Julijcih zapadel sneg – obiskala Klek. Toda tudi tu nista imela sreče z vremenom. V četrtek 3.t.m. sta kljub dežju ponovila Brankovo smer in Žoharjev steber, naslednji dan pa še Tajanstveno in JV glavo Kleka.
Novice iz AO Matica
Alpinistični odsek PD Ljubljana-matica je v dneh od 4. do 6. t. m. priredil izlet na Grossglockner, ki so se ga lahko udeležili tudi planinci. Razmere za hojo so imeli dobre, za sam vzpon pa ne, tako, da so se v škrbini med obema Glocknerjema obrnili.
Poročajo pa tudi o nekaterih vzponih pri nas doma. Štirje so ponovili Centralno grapo v V steni Brane, ena naveza Centralno v Z steni Planjave ter kombinacijo Jugove poči in Brinškovega kamina itd. 5. t. m. pa sta Drobnič in Kregar preplezala Centralni steber Dedca, dan kasneje pa Kanellopulos in Završenik (Železničar). Plezali so tudi v Vrščih, Kamniško in Lukmanovo.
Planinsko društvo tudi v Hotizi
Kolektiv ima že skoraj sto članov – Prostor v zadružnem domu
LENDAVA – Tudi lendavska občina ima svoja planinska društva, čeprav je planinec za pokrajino ob Muri še redno dokaj redek pojav. Skupina zanesenjakov je marca lani tudi v Hotizi ustanovila planinsko društvo, že na občnem zboru pa se je zbralo okrog petdeset ljubiteljev planin.
Na pomoč so naleteli tudi pri krajevni skupnosti in krajevni konferenci SZDL in dobili svoj prostor v zadružnem domu. Sedaj v svoji lepo urejeni planinski sobi kujejo načrte in se pripravljajo na izlete ter planinske ture. Z denarjem, ker še ni veliko stroškov, nimajo težav. Zemljevide in planinske vodnike je prispevala krajevna skupnost, dobili pa so tudi denarno podporo telesno-kulturne skupnosti občine Lendava.
Člani danes že okrog stočlanskega planinskega društva, ki ga sestavljajo pretežno mladi, dijaki in študentje, so prehodili že vse Kamniške in Savinjske Alpe, povzpeli so se tudi že na Triglav, Stol, Škrlatico ter druge vrhove. Razen tega so organizirali tudi več enodnevnih izletov, večkrat tudi s kolesi. Letošnja doživetja v gorah pa jih še čakajo, saj se je prava sezona šele pričela.
S. G.
