Alpinistične novice 27/1984

Doživeto o poletu z zmajem z najvišjega vrha Balkana
Zanimiva sedma številka Planinskega vestnika – O kulturnem poslan­stvu planinstva in vrednotah, ki vlečejo ljudi v gore
LJUBLJANA – »Moje narveči veselje je na gorah.« Ta zapis ka­plana Janeza Dežmana je služil kot moto XIV. planinskemu taboru na Polževem, hkrati pa tudi uvodniku v letošnjo sedmo številko Planinskega vestnika. Urednik planinskega glasila je namreč za uvodni članek izbral zapis slavnostnega govora predsednika republi­škega komiteja za kulturo dr. Matjaža Kmecla na letošnjem taboru planincev ljubljanskega območja.

Matjaž Kmecl, ki je znan tudi kot dober gornik in planinski pisatelj, je na izviren način prikazal razmere v našem gorništvu. Govoril je o kultur­nem poslanstvu planinstva in vredno­tah, ki vlečejo ljudi v gore. Udeležen­ci tabora so govoru zelo pozorno pri­sluhnili, saj ni šlo za običajen proto­kolaren govor. Prav gotovo bo tudi zapis govora v Planinskem vestniku pritegnil pozornost bralcev in jih spodbudil k razmišljanju o tem, kako bi kulturno poslanstvo planinstva še razširili in poglobili.

Vedno je zanimivo slišati, kako je bilo nekoč, še posebej pa je zanimivo, če o tem govori tujec. Janez Šumrada je prevedel in priredil zapis o obisku dveh angleških popotnikov leta 1828 v našem alpskem svetu. Gre pravza­prav za odlomke iz popotnega dnevni­ka Johna J. Tobina, ki je spremljal znanstvenika in filozofa Humphrya Davya na potepanju po naših krajih. Še zlasti je zanimiv opis potovanja prek Ljubelja, prikaz tedanje Ljublja­ne in poročilo o izletu k bohinjskemu jezeru in slapu Savice. Tujca so lepote naše pokrajine močno prevzele.

Eden naših najboljših pa tudi vse­stranskih plezalcev Iztok Tomazin je v julijski številki planinske revije s član­kom »Sedem dni« dokazal, da je tudi dober pisec. Zelo doživeto in plastič­no je prikazal težavno zimsko plezarijo v severni steni Vrtače v Karavan­kah, svoj polet z zmajem z Musale, vrha najvišje gore na Balkanu, pleza­nje v kopnih stenah nad dolino Vrat in v Paklenici ter svoj samotni potep po Karavankah. Zelo dobro je prika­zal, s kakšnimi težavami se plezalec srečuje med skrajno težavnimi prosti­mi vzponi, s sestavkom pa je tudi do­kazal, da mu ostaja še vsa širina kljub temu, da je vrhunski plezalec. Iztok pleza, ker uživa pri tem in ker ga to bogati. Ne gre mu za dokaze o uspe­hih, za žige ali kaj podobnega.

Omeniti moramo še en zanimiv al­pinistični prispevek. Vanja Matijevec je opisal prvo ponovitev Japonske smeri na perujski šesttisočak Salcantay. Člani lanske odprave AO Rašica so sprva nameravali preplezati prven­stveno smer, zaradi objektivnih ne­varnosti pa so se odločili za ponovitev smeri po južnem grebenu Salcantaya. Japonci so leta 1976 zanjo potrebova­li 60 dni, naši fantje pa so jo ponovili v treh dneh in pol. Najnovejša števil­ka PV prinaša tudi več strokovnih čla­nov, ki obravnavajo zdravstveno pro­blematiko na trekingih in visokogorskih odpravah, gorske nesreče in ra­zlične cenene možnosti za pridobiva­nje električne energije. Članki bodo vsekakor pritegnili pozornost bralcev, saj prinašajo tudi vrsto zanimivih po­datkov, še zlasti članki o nesrečah v gorah pa naj bi ljubitelje narave spod­budili k previdnejšemu pohajkovanju po hribih.

MIRO ŠTEBE

25 let PD Polzela
GORA OLJKA – Za dan borca so člani PD Polzela pri svojem planinskem domu na Gori Oljki razvili prapor. Želja, da bi dobili prapor je stara že več let, letos, ko praznujejo 25-letnico delovanja, pa so jo uresničili. Na slovesnosti je najprej spregovoril predsednik PD Polzela Vili Vybihal in poudaril pomen srebrnega jubileja. O pomenu planinstva za industrijske kraje je govoril Božo Jordan, nato pa je najstarejši planinec PD Polzela 73-letni Ernest Jelen razvil prapor. Na sliki: Med razvitjem prapora PD Polzela.

(Tekst in foto: Tone Tavčar)

Serija predavanj
V okviru Delavske univerze »Djuro Djakovič« v Sarajevu so alpinistični zanesenjaki pripravili ciklus preda­vanj »Bosanskohercegovski alpini­zem«. Zanimivo serijo je začel Muhamed Gafič (o Everestu in vzponih od Čvrsnice do Kavkaza), nadaljeval pa Rašir Mulahusič (10 let Sarajevske alpinistične šole) in Slobodan Žalica (o velikih stenah BiH). Na zadnjem predavanju pod naslovom Alpinizem v BiH so bili poslušalci priča razgovo­ru Draga Šeferja (76, začetnik alpini­zma v BiH) z generacijskimi nasledni­ki – Dragom Entrautom, Farukom Zahirovičem, Muhamedom Gafičem in najmlajšim Mukrimom Šičičem, ki ga je vodil Slobodan Žalica. Jeseni bodo nadaljevali, o GRS, o odpravah itd.

Plezalni vodnik Raduha, Peca, Uršlja gora
Področje koroških hri­bov, ki obsega tri gore, je zanimivo predvsem pomla­di in jeseni, ko ne moremo v daljše stene. Sedaj je za to področje izšel ličen vodnik (A format). Obsega 138 strani, polovica je teksta, drugo pa so sheme, skice in fotografije.

Po kratkem uvodu in zgodovinskem orisu pleza­nja v koroških stenah sledi pregleden zemljevid po­dročja, nato pa takoj opisi. Vsaka smer ima shemo, po­leg manjših fotografij posa­meznih delov sten pa so še tri zloženke, ki v celoti pri­kažejo največje stene – Ma­lo Raduho, Srednjo Radu­ho in Peco.

Vodnik je izdala strokov­na komisija za alpinizem pri ZTKO Ravne, stane pa 300 din. Kupiti ga je že možno na PZS, v Mladinski knjigi in knjigarnah, večja naroči­la pa sprejema AO Ravne, Franc Pušnik, Šance 80, 62390 Ravne. Prav tako pa ga mogoče kupiti v kočah pod Raduho ter pod Peco. I. K.

OD TOD IN TAM

Zlatorog v Trenti
LJUBLJANA – Ker so bovški planinci spoznali, da ne morejo več pri­memo voditi postojanke Zlatorog v Trenti, so predlagali GO PIS, da jo prevzame kako drugo PD. V zadnjih (julij 1984) obvestilih PZS je sedaj tudi uradno objavljen razpis. Rok za prijavo je potrebno poslati Gospodar­ski komisiji PZS (Ljubljana, Dvoržakova 9) do 31. t. m. Informacije daje referent GK PZS Danilo Sbrizaj (061/312-553) ali predsednik PD Bo­vec Gregor Rupnik (065/86-010).

Dan planincev
NOVO MESTO – Osrednja prosla­va ob letošnjem dnevu planincev bo 9. septembra pri Miklavžu na Gorjancih. Ker organizatorji pričakujejo množič­no udeležbo, stroški avtobusnih pre­vozov pa so visoki, razmišljajo o po­sebnih ali dodatnih vlakih z Gorenj­ske, Štajerske in ljubljanskega ob­močja (do Novega mesta). Propagan­dna komisija PZS poziva vsa PD, da se dogovore v okviru meddruštvenih odborov o načinu prevoza še pred do­pusti, da bi lahko čimprej objavili vse možnosti (z voznimi redi, prevoznimi stroški in podobnim).

Planika in Tržaška koča
GORJE – Gospodarski odsek PD Gorje upravlja dve planinski posto­janki – Planiko (2408 m) in Tržaško kočo (2152 m) v Triglavski skupini. Kako pomembni sta, kažejo podatki o obisku. Prvo je lani obiskalo 8733 (po vpisni knjigi) planincev, imeli so 5347 nočitev, kar je za 747 obiskovalcev in 766 nočitev več kot leto popreje. 16 noči, predvsem seveda konec tedna, je bila postojanka tako zasedena, da so morali obiskovalci prenočevati tudi v jedilnici in celo po hodnikih. Tudi na Doliču je bil obisk večji. V vpisni knjigi je najti 9328 imen, nočitev pa so imeli 6601 ali 897 več kot leto prej. Brez vzdrževalnih in podobnih del se­veda tudi ni šlo. V Planiko so investi­rali 677.867 din, v Tržaško kočo pa 262.644 din.

Bilten št. 1
LJUBLJANA – Lansko leto 17. novembra so na Medicinski fakulteti ustanovili PD dr. Gorazd Zavrnik. So torej eno naših najmlajših društev, po delavnosti pa izstopajo na marsikate­rem področju. Izdali so tudi prvo šte­vilko internega glasila, ki ga je pripravila tajnica PD Olga Staniša. Zanimiv je uvodnik predsednika dr. Andreja Mašere »Razvoj in perspektive naše­ga PD«.

Najbolj množični
BEOGRAD – Planinska zveza Ju­goslavije združuje osem republiških in pokrajinskih zvez, v katerih je 640 društev s skupno (podatek velja za lansko leto) 221.189 člani. Največ or­ganiziranih planincev je v Sloveniji, kar 104.059 ali 47 odstotkov vseh, na drugem mestu je PZ Bosne in Herce­govine in takoj za njo PZ Hrvatske. Spodbudno je tudi število mladih – 55.059 pionirjev in 48.520 mladincev ali 47 odstotkov. Delež mladih pa je dejansko še večji, saj zaposleni mla­dinci plačujejo člansko članarino ne glede na starost. Vsi ti podatki znova potrjujejo, da je PZJ najbolj množič­na družbena organizacija na področju telesne kulture pri nas.

17. konferenca PZ BiH
SARAJEVO – Predsednik pred­sedstva PZ Bosne in Hercegovine Mi­roslav Franjkovč je na 17. redni kon­ferenci ugotovil, da štejejo njihova društva že prek 35.000 članov, da pa še vedno ne združujejo vseh, ki obi­skujejo gore. Opozoril je tudi na eno od napak, ki so jo storili med ZOI, ki so bile v njihovi republiki – niso bili prisotni ne s planinskimi značkami, še manj s svojimi edicijami. Ob tem pa so njihovi člani uspešno sodelovali v številnih službah ZOI.

Delovna skupnost PZ BiH, ki ima le enega redno zaposlenega, ne zmore več vsega. Za alpiniste BiH velja, da doslej še niso pripravili nobene samo­stojne odprave v tuja gorstva, čeprav so za to sposobni. Sarajevska fakulte­ta za telesno kulturno ne kaže poseb­nega zanimanja za planinstvo. Njih vodniška služba je še brez zunanjih oznak in v PD še ni primerno razvita. Za novega predsednika predsedstva PZ BiH so izvolili Faruka Asanbegovič.

Velika tura
Marko Kogoj in Žarko Trušnovec (oba Soški AO, Tolmin) sta v nedeljo 30. junija začela »visoko« sezono v Trenti. Opravila sta 2. P Puntarske v SZ steni Vršaca: VI, A2/V, 850 m, 10 h. Čudovita, izpostavljena plezarija v dobri kamnini, enkratni naravni pre­hodi – prava velika tura, je njuna opisna ocena.

ALPINISTIČNE NOVICE

Srednjeročni načrt KOTG
Letošnja odpravarska sezona je na vrhuncu. Od pomembnejših odidejo na pot le še Primorci v Kavkaz (tabor Elbrus, izmenjava z Gruzinci) in sep­tembra odprava AO IMPOL »Čo Oju 84«. Vse druge so ali že zaključene ali pa so še na poti.

Komisija za odprave v tuja gorstva PZS pa se že na veliko ukvarja z odpravami, ki naj bi bile prihodnja leta. Prihodnje leto bo vsekakor naj­pomembnejša »Jalung Kang 85«, slo­venska odprava, v kateri bodo, kakor kaže, jedro sestavljali mlajši. Izbira vodje Toneta Škarje bo v okviru II. selekcije v kateri so: Filip Bence, Bo­rut Bergant, Tomo Česen, Slavko Frantar, Janez Jeglič, Blaž Jereb, Sil­vo Karo, Franček Knez, Pavle Koz­jek, Marjan Kregar, Peter Podgornik in Slavc Svetičič. K njim je potrebno prišteti še zdravnika in še koga, ki bo skrbel za organizacijo.

Ženska odprava naj bi po zadnjih podatkih bila usmerjana k Gjačung Kangu (7952 m). Primerna višina, možnost prvenstvenega vzpona (de­sno od Klasične po JZ razu), najpri­mernejši – že rezerviran rok – pa je pomlad 1986. Nosilec naloge je Mari­ča Frantar, uradni razpis bo spomladi, že sedaj pa je jasno, da bodo o izboru odločale predvsem ledne in kombini­rane ture v Alpah ter zimske, ob tem pa še njih višina in dolžina in še dose­žena nadmorska višina. Odprava bo predvidoma jugoslovanska, na pot pa naj bi šlo 8-10 alpinistk.

Slovenska odprava na Antarktiko, ki jo pripravlja Janez Bizjak, je premaknjena na obdobje 1985-86. Vzhodna stena Daulagirija (8167 m) je odobrena za jesen 1985. V pripravi pa je še naprej tržiška mini odprava v Karakorum, postojnska na Bagirati III (6454 m), kamniška na Lotse Šar (8400 m), pa tudi za nekatere druge cilje je zanimanje.

Planinska knjižnica zaprta
Centralna planinska knjižnica, ki je čez leto odprta ob ponedeljkih, je tudi letos julija in avgusta zaprta. Tisti, ki si niso pravočasno oskrbeli potrebnih podatkov (npr. za vzpone na tujem), se bodo morali zato pomagati z litera­turo svojih AO ali tovarišev.

Vežica in Kogel
Aleš Dolenc in Pavle Kozjek sta 28. preteklega meseca ponovila smer Kramar-Močnik v Vežici, ženska na­veza Maja Dolenc (vsi AO Matica) in Sanja Vranac (Obalni AO) pa Zajedo usmiljenja. Sreče z vremenom niso imeli; komaj so začeli plezati, že se je ulilo. Mirko Kranjc (AO Črnuče) pa je z Jano Ogrinc (AO Matica) dan pred tem prosto ponovil Spominsko in Zupanovo v Koglu.

Popravek za Rzenik
Smer Dular-Juvan v Rzeniku letos ni prva ponovila naveza Ničo Kregar-Zoran Gabrovič, kot smo poročali. Pred njima sta bili uspešni menda vsaj že dve navezi: Mirko Kranjc (AO Čr­nuče) s tovarišem in Tomaž Škoberne (Akademski AO) s soplezalcem.

Alpin Magazin 7/84
Lani je hribe obiskalo manj planin­cev kot prejšnja leta, ugotavlja zadnja številka Alpin Magazina. Vzrok pa ni bilo slabo vreme, temveč lepo. Bilo je prevroče. Vsi pa seveda ne hodijo v gore le sebi v veselje, kar je očitno prav pri osvajanju najvišjih vrhov sve­ta. Sedaj se je v dirko za osemtisočaki pognal tudi Messnerjev partner z Everesta – Peter Habeler. V enem zamahu bo naskočil kar pet osemtisočakov. Napovedujejo pa tudi zanimi­ve odprave velikem slogu. In med­tem ko eni šele napovedujejo, Poljaki že poročajo o velikem uspehu njiho­vih alpinistov v Kavkazu letošnjo zi­mo. Prvenstveno so preplezali 1000 metrsko Diretisimo v S steni Pika Ščurovskega. To so obenem prve velike zimske ture v Kavkazu, saj so pričeli z zimskim alpinizmom šele preteklo zimo.

Kljub izvrstni opremi, ki je na trži­šču, je nesreč v hribih čedalje več. DAV opozarja, da si varnosti ni mo­goče kupiti in da s tem, ko smo kupili novo opremo še nismo varni. Plezanje pa prav tako ni užitek, če gremo na turo s polnim želodcem, ugotavlja dr. Weiglein ter nadaljuje z najpomemb­nejšimi smernicami za zdravo prehra­no v gorah.

V Veliki Britaniji je alpinizem naro­dni šport. Imena alpinistov so prav tako poznana kot imena nogometnih ali zvezd kriketa. Veliko pa k temu, da imajo na otoku kar 50.000 alpini­stov, kakor kaže, prispeva velika brezposelnost. Alpinisti imajo samo spalno vrečo in veliko časa.

Z lepim sestavkom so se v zadnji številki Alpin Magazina spomnili Franceta Avčina, ki je umrl februarja letos.

IRENA KOMPREJ

Dopolnjen seznam kategoriziranih
V zadnjih obvestilih ZTKOS so tu­di dopolnila (popravki) seznama kate­goriziranih športnikov za leto 1984. V mednarodnem razredu je sedaj tudi uradno 12 alpinistov (dodatno Blaž Jereb, Rok Kovač in Mirko Pogačar), v zveznem pa 15. Iz poročila ZTKOS je tudi razvidno, da je za čas od 1. t. m. do konca leta nezgodno zavarova­nih (1,000.000 din za smrt, 2,000.000 din za invalidnost in 200 din dnevne odškodnine, premija za alpiniste pa je zaradi 9. rizičnega razreda kar 11.848 din) dvanajst alpinistov, ki imajo priz­nan mednarodni razred: Janez Ben­kovič (AO Kamnik), Borut Bergant (AO Tržič), Bogdan Biščak (AO Po­stojna), Blaž Jereb (AO Radovljica), Franček Knez (AO IMPOL), Marjan Kregar (AO Kamnik), Rok Kovač (Akademski AO), Mirko Pogačar (AO Radovljica), Jože Rozman (AO Tržič), Andrej Štremfelj (AO Kranj), Igor Škamperle (AO Postojna) in Iz­tok Tomazin (AO Tržič). O tem, ka­teri alpinisti zveznega razreda in per­spektivni so bili zavarovani (sklep skupščine ZTKO) v okviru občin, pa še ni podatkov.

Šele po maturi
Mladi člani AS »Jankovac« iz Osi­jeka so letošnjo poletno sezono mora­li podrediti šolskim obveznostim. Skoraj vsi so bili namreč še srednje­šolci in pred njimi je bila matura. Potem pa so plezali v Kleku: Glavo, Damuzovo plafonierko, Brankovo, HPD-90 in Žoharjev steber ter še pr­venstveno (Olegov steber, V+/IV+) med Kratko in Polprvenstveno. Obi­skali so tudi Velebit in po nekaj pla­ninskih turah so plezali še v Paklenici: Klin in El Condor pasa. Že sredi tega meseca pa načrtujejo še obisk Kamni­ških Alp.

Plezali so v Ruški
Člani AO Idrija so imeli 18. in 19. preteklega meseca tabor pod Rušico. Ponovili so Zahodno smer in Direkt­no, Slavc Svetičič s tovarišem pa je opravil 1. P Črnega stebra (predlaga oceno V+, AO/IV). Za njim sta smer preplezala še Zlata Gantar in Hine Kranjc. Svetičič je potem sam rešil še »zadnji problem« Rušice; preplezal je novo smer po izraziti zajedi med Za­hodno in Črnim stebrom (AGA, VI-/IV-V, 250 m), kjer so pred njim že poskušali.

V Turčijo in Iran
Planinsko alpinistična odprava, za katero so dali pobudo (in jo organizira­li) v Vojvodini, je že teden dni v Turčiji.

V njej je pet članov iz Slovenije, eden je iz Zagreba, pet iz Subotice, prav toliko iz Novega Sada, eden je iz Ma­kedonije, kar 13 pa iz Bosne in Her­cegovine. Po vzponu na Ararat (5.165 m), najvišji vrh armenskega gorstva, bodo odšli pod najvišji vrh Irana Demavend (5.671 m) in nato še v Alan Kuh. Na poti bodo okoli mesec dni.

V Kleku in Kamniških Alpah
Novomeški alpinisti so junija pleza­li kar dvakrat v Kleku, trikrat pa v Kamniških Alpah. Koštamaj in Kovač sta v Kleku ponovila HPD 90 in Dragmanovo, Flis in Mihalič isti dve in še Vrijeskovo ploščico ter Spomla­dansko, Jevšek in Mlakar pa Smer zakitaro, HPD, Cepinaško in Kratko.

Kovač in Motokar sta v Koglu preple­zala smer Šolar-Zajc, Kovač in Ko­štamaj Pintarjevo v Dedcu, Flis, Ko­štamaj in Mihalič pa Iglačevo v Mali Rinki.

Pot v Mordor
Med čiščenjem so v Paklenici kljub vročini tudi plezali, manjkali niso celo tujci. Med številnimi vzponi velja opozoriti na enega. Davor Butkovič- Žuti in Boris Čujič-Inky sta 30. juni­ja v Aniča kuku opravila prvenstveni vzpon (Put u Mordor, po Tolhinovem delu) ocene V, Al, 250 m, 9 h. Vsto­pili so med Smerjo pod stebrom in Brahmovo, zgoraj pa so plezali med Kačo in Smerjo pod stebrom. Med plezanjem so prečili Trapez Brahma in Smer pod stebrom, poldrugo dolži­no pod robom stene pa so naleteli na kline, ki so vodili iz smeri Brahmove (kdo je plezal ni znano!?). V steni je ostalo osem klinov, za streme in za­gozdo, ki sta tudi še v steni, pa se plezalca toplo priporočata.

Drugo letošnje čiščenje Paklenice
Ker ob dnevu mladosti v Zagrebu niso dobili avtobusa, so zagrebški trije AO izvedli akcijo čiščenja 30. junija in 1. t. m. Čeprav so našli še kar očiščen prostor (po akciji slovenskih alpinistov), so samo na Aniča Luci zbrali 50 vreč odpadkov (!). Očistili so jamo Manita peč, Malo Paklenico in korito potoka v Veliki Paklenici od Aniča Luke do parkirišča. Imeli so tudi pogovor z upraviteljem Narodne­ga parka … Na vsak način, s čišče­njem Paklenice bo potrebno nadalje­vati, poskrbeti pa bo potrebno tudi za večji red.

78 smeri na Grenlandu
CELJE – Kakor je sporočil vodja zgornjesavinjske alpinistične odprave Jošt Silvester, so se alpinisti v sredo srečno vrnili iz notranjosti Grenlanda.
V 15 dneh so se povzpeli na 25 vrhov in preplezali 78 smeri, med njimi 18 prvenstvenih. Vsi člani odprave so zdravi in se dobro počutijo. V domo­vino se bo odprava vrnila v ponedeljek.

E. P.

Požrtvovalnost
V hudih gospodarskih težavah, ki nas pestijo, je kot osvežilna prha vest, da so odprli novo ali prenovljeno planinsko postojanko. Tako so novogoriški planinci v nedeljo odprli novo postojanko pri Krnskih jezerih, pred tem so prevaljski planinci odprli prizidek k domu na Uršlji gori, rogaški planinci pa so družno s svojimi hrvaškimi tovariši odprli planinski dom na Donački gori. Ni še dolgo, kar so planinci prenovili in razširili Mari­borsko kočo na Pohorju, zavetišče pod Špičkom, Kam­niško kočo na Kamniškem sedlu, kočo na Klemenči jami pod Ojstrico, dom na Menini planini in Triglavski dom na Kredarici, zrasla sta nova planinska domova v Logarski dolini in na Kaninu.

Nove postojanke so ne samo dokaz izjemne volje planincev, njihove vztrajnosti, neizmerne požrtvovalnosti, odrekanja — in kajpak tudi pomoči širše družbene skupnosti, ampak so hkrati varna zatočišča ljudem, ko se po napornem delu namenijo v gore — iskat zdravja, razvedrila, sprostitve.

Milan Cilenšek

Alpinistični kotiček
KLEK – privlačna in markant­na gora nad Ogolinom v Hrvatski, že dolgo časa privablja tako planince kot alpiniste. 9. in 10. tega meseca je skupina plezalcev iz AO Celje plezala v plezalsko izredno zanimivi steni Kleka. Plezali so smeri različnih težav­nostnih stopenj in sicer: Omladinska (ocena III) — Kramer Ire­na in Knez Franček (AO Impol), HPD (ocena III) – Srabotnik An­drej in Kramer Irena, Dragmanova (ocena V) Knez in Srabotnik, Poluprvenstvena (III) Kramer in Knez, Smer za gitaro (IV a) Kra­mer in Knez, Žoharjev steber (VI) Zupan Jože in Srabotnik Andrej, ista plezalca sta preple­zala še Jugoistočno glavo (VI). Naveza Knez in Srabotnik je pre­plezala tudi prvenstveno smer – katero sta poimenovala PUHLI BUHTL. Plezala sta jo 3 ure, oce­nila pa s V. težavnostno stopnjo.

Isti konec tedna sta Čanžek Franc in Romih (AO Impol) ple­zala v Raduhi. Stena Raduhe je v začetku letne plezalne sezone prav primerna za nabiranje ple­zalnih izkušenj. Smeri so kratke in vseh težavnostnih stopenj. Plezalci lahko v kratkem času preplezajo več smeri in se tako pripravljajo za daljše vzpone. Plezalca sta opravila tele ponovi­tve: smer »ZZ« (Ocena RO smer Plate (IV), Kovačeva VI in De­sno od Plat (VI). Prav tako je v Raduhi plezal Pepevnik Aco, ki je s soplezalcema ponovil smeri »DD« (VI) in Steber Raduhe (V+).

13. 6. je mladi pripravnik Matej Banič v solo vzponu ponovil Ru­meno zajedo v Koglu. Smer je ocenjena s VI in Matej jo je v glavnem ponovil prosto. 16. 6. je s soplezalcema iz Ljubljane pre­plezal Sarino poč (VI) in Desno (V) v steni Dedca nad Korošico. 21. 6. je še enkrat plezal v Koglu. S soplezalcem in AAO je prosto ponovil Direktno varianto Kra­merjeve in jo nadaljeval po Ka­mniški.

26. 5. sta Bojan Šrot in Andrej Banič sodelovala Pri akciji čišče­nja tabora v Paklenici, ki jo je organizirala Planinska zveza Slo­venije. V preostalem času sta po­novila Zgrešeno in Domžalsko smer ter Celjski steber. Istega dne so v Dedcu nad Korošico Andrej Palir, Uršičeva (AO Im­pol) in Zorič (AO Kozjak) ponovi­li Šarino poč (ocena VI). Spomin­sko smer Geršak-Grčar v Vežici (ocena V) je preplezal Andrej Pa­lir s soplezalcem.

2. 6. je naveza Dušan Golob-Robi Sopin preplezala Igličevo smer v Mali Rinki, pri čemer sta plezalca imela nemalo težav z mokro skalo, saj je voda v spod­njem delu tekla kar v potokih. Jože Zupan in Robi Sopin sta naslednjega dne ponovila. Di­rektno v Mrzli gori, Slavko Can­kar, Boris Rojšter in Janez Boš­njak pa so preplezali Steber Šta­jerske Rinke.

CM

Planinske postojanke: ugodne cene
V Sloveniji je mogoče preži­veti počitnice na nadmor­ski višini nič metrov ali med vr­hovi najvišjih slovenskih in jugoslovanskih gora. Niso redke družine in posamezniki, ki se j naselijo v eni od visokogorskih planinskih postojank ter se vsako jutro odpravijo na ture na okoliške vršace.

Včasih so pravilniki prepovedovali takšne počitnice, saj v eni od visokogorskih planinskih koč ni bilo dovoljeno prenoče­vati zapored več kot trikrat. Kot nam je povedal predstavnik Pla­ninske zveze Slovenije Danilo Sbrizaj, zdaj med tednom v vseh slovenskih planinskih ko­čah, ki so last Planinske zveze Slovenije in njenih društev, do­voljujejo stanovati dalj časa, medtem ko ob koncih tednov vzamejo pod streho nedeljske planince.

Prihodnji teden bodo šele – z veliko zamudo v primerjavi s prejšnjimi leti – odprli zadnje visokogorske planinske posto­janke v slovenskih gorah. Sne­ga je okrog njih še veliko – pa ne samo v globelih in plazovih, ampak vsepovsod. Seveda ob tej priložnosti ne bomo izgub­ljali besed o veliki previdnosti, ki je v zasneženih gorah še potrebnejša kot že sicer. Tudi o nekoliko drugačni, boljši opre­mi, posebno obutvi ne bomo pripovedovali, saj vse te po­drobnosti dobro vedo tisti, ki nameravajo preživeti vsaj del dopusta v gorah.

Velja pa povedati, da je zdaj prijetneje hoditi po gorah kot je bilo pred dvema ali tremi deset­letji, ko je bilo treba nesti s se­boj skoraj vso hrano in pijačo. Zdaj je treba nesti v hribe – po­leg opreme, seveda – le denar­nico, ki pa bo morala biti letoš­nje poletje kar precej polna. Niti hribi niso več poceni, kot so bili včasih, v primerjavi z drugač­nim dopustom pa cene v hribih vendarle niso pretirano visoke.

Mihovem domu ob cesti na Vršič stane, na primer, juha 60, enolončnica 170, kranjska klo­basa 220, žganci z zeljem 120, zrezki 300 in solata 55 dinarjev. Liter vina stane 250 do 275 di­narjev, liter mineralne vode 50, steklenička soka ali drugačne brezalkoholne pijače 40 do 50, steklenica piva 85, čaj 35 in tur­ška kava 55 dinarjev.

V planinskem domu Vinka Paderšiča na Gorjancih so cene zelo podobne, večina pa je za kakšnega desetaka ali dva niž­jih. Celo v Češki koči, ki sodi med visokogorske, je precej cen skoraj enakih, steklenica vi­na pa je celo cenejša kot na Vršiču ali Gorjancih. Dražje so nekatere druge pijače: stekleni­ca mineralne vode stane 100, steklenica piva prav toliko, so­kovi pa so po 70 dinarjev. Zajtrk stane v Češki koči 140, kosilo 300 in večerja 180 dinarjev.

V kočah na Kokrškem in Ka­mniškem sedlu stane enolonč­nica brez mesa 110 in z mesom 180 dinarjev, zakuhana juha 80, golaž 200, obara 180 in kranjska klobasa 230 dinarjev, steklenica vina 300, piva 90, mineralne vode 80 in brezalkoholne pijače 50, čaj pa 30 dinarjev. V kočah Planika in Dolič pod Triglavom bo od konca prihodnjega tedna, ko bodo postojanki odprli, stala mesna enolončnica 170, kloba­sa z gorčico 250 do 280, zrezek od 350 do 400 dinarjev, stekle­nica vina 300 do 350, piva 170 in mineralne vode 150 dinarjev, čaj z limono pa 30 dinarjev.

Na Koroškem so se dogovorili za enotne cene v vseh planin­skih postojankah, pri čemer so izjema visokogorske, kjer bo vse za malenkost dražje. Nima­mo vzroka, da ne bi verjeli ce­nam, ki smo jih dobili na Planin­ski zvezi Slovenije, čeprav so za današnji čas že kar preveč zmerne. Enolončnica brez mesa stane tod 80 in z mesom 120, sendvič z mesom ali šunko 60, s salamo pa 45, steklenica vina 170 do 200, piva 60, mineralne vode 50 in brezalkoholnih pijač 25 dinarjev.

V domu na Gorjancih stane prenočevanje od 260 do 440 di­narjev, pač odvisno od števila ležišč v sobi, v Češki koči v Ka­mniških Alpah od 100 do 180 dinarjev, na Kamniškem sedlu od 270 do 440, na Kokrškem sedlu od 230 do 365, v Planiki pod Triglavom od 210 do 400 in v Tržaški koči na Doliču pod Triglavom od 200 do 420 dinar­jev. Na te cene imajo člani planinskih društev znatne popuste: v manjših sobah 20 odstotkov, na skupnih ležiščih 40 odstot­kov, mladinci pa imajo na skup­nih ležiščih celo 60 odstotkov popusta na polno ceno. To po­meni, da je mogoče celo v naj­višjih slovenskih gorah prenočevati za manj kot 100 dinarjev.

V nekaterih planinskih kočah pa jemljejo planince tudi na pol­ni penzion. V domu Vinka Pa­deršiča na Gorjancih stane pol­ni dnevni penzion 850, v Češki koči pa celo samo 700 dinarjev, kar je vsekakor izjemno ugodna cena.