V Raduhi in Peci
Stanko Mihev (AO Ravne) in Dušan Planina (AO Šmarna gora) sta 20. t. m. v Mali Raduhi (med Pristavško in Živo) preplezala novo smer – Zadnji Mohikanec: A2/V, A1, 7 h. Tone Golnar (AO Kozjak) pa je isti dan plezal grebenček z grapo v skrajno desnem delu Pece (III/II, 120 m). Žal ni znano, za katero smer gre, v steni pa je našel klin.
Peru, Bolivija in še Ekvador
Iz Južne Amerike se je vrnil prvi del skupine naših alpinistov, v kateri so bili člani različnih AO. 5. maja se je Andrej Šarc (AO Matica) povzpel na vrh Yanaraju (5131 m). Potem so se vsi povzpeli na Pisco (5752 m). 12. maja so bili Rudi Kotnik (Akademski AO), Šarc in Janez Zupanc (Akademski AO) na Chopicalquiu (6345 m). Pet dni kasneje sta bila Kotnik in Zupanc uspešna (1. JV) še na najvišjem vrhu Peruja, na 6768 m visokem Huascaranu. Vilma Vrtačnik (AO Šmarna gora), Gita Vuga (AO Železničar) in Zupanc so potem odšli še v Bolivijo, z željo, da se povzpno na 6460 m visoki Illimani. Toda dekleti sta morali 250 m pod vrhom odnehati, Zupanc pa se je nanj povzpel sam (31. maja, 1. JV). Vugova in Kotnik sta za konec odšla še v Ekvador, od koder pa še nimamo nobenega sporočila.
Tri proste ponovitve
Med 11. in 18. t. m. je bil pri nas Anglež Jon de Montjoye. Z Lidijo Painkiher (Akademski AO) sta kljub slabemu vremenu 13. t.m. preplezala smer Netopir v Osapski steni. Lidija je le prvi raztežaj plezala tehnično, Jon pa je vso Knezovo smer ponovil prosto. Ocene po raztežajih: VII, VI+, V, VI/IV itd. Dva dni kasneje sta (oba) v 5 urah prosto ponovila še Ljubljansko smer (2. PP) v Steni. De Montjoye pa je tehnična mesta ocenil le s V+. Painkiherjeva je z Rokom Kovačem (tudi Akademski AO) 20. t. m. opravila še tretjo prosto ponovitev Zmage (Viktorije) v Velikem Draškem vrhu.
Poleti republiški tečaj za začetnike
Komisija za alpinizem PZS vabi k prijavi udeležencev začetniškega tečaja, ki bo od 15. do 22. avgusta v Poštarski koči na Vršiču. Poudarek bo na praktičnih vajah pri plezanju, cena je 2000 din (enako vsoto mora prispevati še PD), razpis pa velja tudi za vodjo in inštruktorje.
Nekaj ponovitev
Trboveljčana Lenarčič in Simončič sta 18. t. m. ponovila Cizljevo smer v Špiku, Černilogar in Svetičič iz Idrije pa dva dni kasneje Levo v Šitah (pri tem sta izgubila fotoaparat in se priporočata za vrnitev). Badalič, Mirjam Bizjak in Tamara Likar (AO Nova Gorica) so 20. t. m. preplezali Steber revežev v Zadnji Mojstrovki, Štucin in Tanja Tomaševič (AO Črnuče) pa Direktno v Malem Draškem vrhu.
Živahno je bilo tudi v Kamniških in Savinjskih Alpah. Maja Dolenc in Kregar (AO Matica) sta 16. t. m. ponovila smer Humar – Škarja v Planjavi, štiri dni kasneje pa Geršak – Grčar v Vežici. Kristan in Kuhar iz AO Črnuče sta 17. t. m. preplezala Kamniško v Koglu. Bogdan in Zdenko Zorič sta 20 t. m. ponovila Herletovo, Rihter in Veberič (vsi AO Kozjak) pa smer I. Reye v Ojstrici. Marina Fajs in Mira Uršič (AO Impol) sta tega dne preplezali Modec – Režkovo, Jamnik in Žalig (AO Ravne) pa Direktno v Štajerski Rinki.
Petnajst let AN
Alpinistične novice so bile prvič objavljene v Delu pred petnajstimi leti. Leto pred tem pa so že izhajali članki, ki so sproti opisovali vsa pomembnejša dogajanja v našem alpinizmu, tako da imamo rubriko, ki vse od 28. junija 1967 izhaja brez prekinitev, tudi za njih logično nadaljevanje.
Pri pregledu prve rubrike AN ugotavljamo, da so tudi pred 15 leti šle h koncu priprave na odpravo v Pamir. Namesto v Kavkaz, kamor tudi letos naši alpinisti ne bodo potovali, ker je AO Celje odpovedal izmenjavo, se je deseterica naših alpinistov odločila za 60 km dolgo prečenje gora okoli Zermatta, ki ga pa potem niso uresničili. Na potovanje v ENSA sta se pripravljala Kamničana Tone Škarja in Janez Uršič, poleg njiju pa je v Chamonix odšlo le še nekaj navez. Na sejah komisije za odprave v tuja gorstva, ki jo je tedaj vodil Pavle Šegula, pa so pripravljali našo III. odpravo v Himalajo, govorili pa so tudi o I. odpravi v Hindukuš (AO Matica).
OD TOD IN TAM
Še ena žrtev Everesta
Dve odpravi sta se to spomlad skušali povzpeti na Everest s kitajske strani. O nesreči angleške, ki se je pod vodstvom Chrisa Boningtona skušala povzpeti po SV grebenu, smo poročali pretekli teden. Sedaj pa je prišlo sporočilo, da se je s smrtjo Mary Hay, edine udeleženke odprave, končal tudi ameriški poskus, da bi ponovili smer po Severnem grebenu. Dosegli so višino 7620 m, zanimivo pa je, da je bil z njimi tudi Indijec Navang Gonbu (44), ki je bil prvi dva krat na najvišjem vrhu sveta. Želi si, da bi ga dosegel še tretjič.
Messnerjev sedmi vzpon na osemtisočak
Na prvega izmed štirih osemtisočakov, ki jih ima Reinhold Messner v letošnjem načrtu, se je povzpel 6. maja v družbi s Friedlom Mutschlechnerjem (37). Izhodiščno taborišče so imeli na višini 6000 m, do vrha Kangčendzenge (8598 m) pa so po severni steni postavili še dva tabora. Messner (37) ima tako za seboj že vzpone na trojico najvišjih: Everest (dvakrat, iz Nepala in Kitajske), K 2 in sedaj še Kangčendzengo, pa dvakrat na Nanga Parbat in še Gašerbrum, skupno sedem vzponov na osemtisočake.
»Bolgarski« vrhovi
Bolgarsko-mongolska odprava je 8. t. m. osvojila 4180 m visoki deviški vrh v Altaju, ki bo poslej nosil ime Georgija Dimitrova. V načrtu imajo še več zanimivih vzponov, med drugim tudi na najvišji vrh Suhe Bator. Iz Kavkaza pa so prejeli sporočilo, da so bolgarski alpinisti v družbi sovjetskih osvojili še tri doslej neosvojene vrhove. Tudi eden izmed teh se bo poslej imenoval po Dimitrovu. V skupini Arhiz, kjer so ti vrhovi, so bolgarski alpinisti poimenovali skupno že 11 vrhov, kar je svojevrsten rekord.
Skopjanci na Mt. McKinley
V četrtek, 22. t. m., je iz Skopja odpotovala trojica makedonskih alpinistov: Žarko Gostovič, Vladimir Rakočevič (vodja) in Stojan Trpovski. Njihov cilj je Mt. McKinley (6194 m), oziroma Denali.
Novo na knjižnih policah
V ekonomatu Planinske zveze Slovenije (Ljubljana -Dvoržakova 9), ki je odprt vsak ponedeljek med 14. in 18. uro, od torka do petka pa med 8. in 12. uro, smo izvedeli, da imajo spet na voljo nove edicije: reprezentativno trijezično (slovensko, angleško, nemško) izdajo knjige Janka Ravnika »Lepa si, zemlja slovenska« po 950 din, knjižico »Gorska reševalna služba 1912-1982«, ki predstavlja zgodovino te službe in njenih postaj po 200 din; posebej pa opozarjamo na najnovejšo vzgojno brošuro »Navodila za oskrbo in označevanje planinskih poti«, ki jo je pripravil Stanko Kos, stane pa 70 din. Ni namenjena le markacistom ali društvenim delavcev, temveč vsem obiskovalcem naših gora, da bi se podrobneje seznanili s planinskim potmi.
V ekonomatu PZS pa je seveda mogoče kupiti tudi vse vodnike, zemljevide in vzgojno literaturo Planinske založbe PZS in tudi planinske edicije drugih založb. Za večje nakupe (pet in več enakih edicij, oziroma 20 značk) velja popust 15%. Naročila sprejemajo tudi pismeno (naročilnica) ali po telefonu (061) 312-533 in pošljejo po povzetju. Seznam, kaj je mogoče kupiti, je občasno natisnjen na hrbtni strani Planinskega vestnika.
Franci Savenc
