Za varna romanja po gorah
Pred novo planinsko sezono ne gre pozabiti, da je bilo lani v naših gorah 81 nesreč, v katerih je umrlo 25 ljudi
Ugotovitve GRS pri Planinski zvezi Slovenije povedo, da je bilo leta 1987 v naših gorah 81 nesreč, ob čemer je umrlo 25 ljudi, 48 pa jih je bilo poškodovanih. Pred durmi je nova planinska sezona, spet bo na naših gorskih poteh na tisoče planincev vseh vrst, od vrhunskih plezalcev do ponižnih začetnikov in predrznih izzivalcev neznanega. Kaj bi priporočili vsem tem, da bi bilo nesreč kar najmanj in da bi se kar največ planincev srečno vrnilo domov.
– Pojdimo na pot pripravljeni, telesno utrjeni in duhovno pripravljeni. Seznanimo se s potjo, predelajmo vodniško literaturo, oglejmo si pot na zemljevidu.
– Ob odhodu seznanimo svojce in znance s svojimi nameni, obvestimo jih, kod bomo hodili, kje prenočevali, kdaj se vrnemo.
– Opremimo se tako, da bomo kos težavam in zahtevam poti in vremenskim nevšečnostim.
– Upoštevajmo vremenske razmere in napoved, posebej prisluhnimo napovedim poletnih neviht in vremenskih preobratov, ki so bili že pogosto vzrok tragedijam in smrti v gorah..
– Opremimo se za hojo v gorah, navodila najdemo v številnih priročnikih, prisluhnimo napotkom znancev in prijateljev. Hoja v copatih, kratkih hlačah, brez nahrbtnika, rezervnega perila je za sprehajalce v dolinah.
– Ob pripravi popotnice mislimo na potrebe. Kar si bomo lahko kupili v planinski koči, naj ostane doma in naj ne otežuje nahrbtnika. Nosimo s seboj hrano, ki nam ugaja, ne jemljimo lahko pokvarljive hrane, skrbimo za hranilno vrednost hrane, pijačo vzemimo na pot tako, da bo imela dovolj mineralov, tudi soli in kalija, vitaminov in sladkorja.
– Lotevajmo se samo poti, ki jim bomo kos, najbolje bo, če bo v naši družbi nekdo, ki pot pozna in ki ve, kako nam bo lahko pomagal, če bo potrebno.
– Če na poti pričakujemo snežišča, led, kline in jeklenice se ustrezno opremimo s cepinom, vrvico in vponkami.
– Če zaidemo, ostanimo mirni, premislimo, se potolažimo z zasilnim bivakom. Zavarujmo se zoper slabo vreme, privoščimo si hrano in pijačo, pokličimo na pomoč, uporabimo znak na pomoč.
– Če se v naši družbi zgodi nesreča ali če naletimo na ponesrečenca mu najprej sami pomagajmo, koliko je to mogoče. Preprečimo nadaljnjo krvavitev, imobilizirajmo zlomljen ud, zavarujmo podhlajenega pred nadaljnjo izgubo toplote, če njegovo telesno stanje dopušča, mu dajmo hrane in pijače. Izogibajmo se alkohola.
Poskrbimo, da prizadeti ne bo trpel nove škode in kar najhitreje poskrbimo, da se vrne v dolino.
– Ko iščemo pomoč GRS se poslužimo radijskih postaj, ki so na voljo v večini naših visokogorskih postojank: v koči na Mangrtskem sedlu, pod Špičkom, na Golici, Kredarici, v Staničevi koči, Planiki, Vodnikovem domu, na Prehodavcih, v Koči pri Triglavskih jezerih, na Krnu, Razor planini, Črni prsti, Blegošu, Ratitovcu, Kamniškem in Kokrskem sedlu, v Češki koči in na Ledinah, na Korošici, na Klemencih jamah in Okrešlju, v Logarski dolini. Na Komni, v Poštarski koči in Tičarjevem domu na Vršiču je na voljo telefon, ki je pri roki tudi na kmetijah pri Suhadolniku pod Kokrskim sedlom in pri Bukovniku pod Raduho, v Tamarju in še marsikje.
– Spremljajmo obvestila o planinskih kočah in druge napotke v dnevnem časopisju.
– Ne nazadnje ne pozabimo, da smo gostje narave, ne onesnažujmo okolja, ne uničujmo žive in mrtve narave, ne trgajmo cvetja, ne plašimo živali, ne kurimo ognjev, ne valimo skal in kamenja. Če se srečamo z drugimi planinci ali obiskovalci gorskega sveta bodimo vljudni, pozdravimo in odzdravimo, saj hodimo iz istih pobud in smo potemtakem prijatelji. Naj tole zadošča za prvo silo, pa srečno pot in veliko užitkov na planinskih poteh!
Pavle Šegula
Odprava na K2 že na pristopu
Tomaž Jamnik, vodja jugoslovanske alpinistične odprave na drugi najvišji vrh na svetu, 8611 metrov visoki K2, je sporočil, da dogodki v glavnem tečejo po načrtih. V Islamabad so sicer prispeli z nekaj urno zamudo, toda tudi tovor je prispel takoj za njimi. Odhod v Skardu so načrtovali za nedeljo, 5. t. m., in če je šlo vse po sreči, potem so te dni že nekje na polovici pristopa do baznega tabora. Več težav so imeli z dovoljenjem za radijske aparate, ki bi omogočil zvezo z domovino. Še naslov odprave: Yugoslav K2 Expedition, C/O K2 Motel Skardu, Skardu, N. W. F. P. Pakistan.
Za Romihovo zdaj še Petra Vencelj
Vencljeva druga ženska v Mozartovih – Četrti v Hofmanu Kovač – Dvakrat finalna v Ospu
Dobri trije tedni so minili, odkar je Nuša Romih s ponovitvijo Mozartovih kroglic v Dolžanovi soteski dosegla najboljši rezultat našega ženskega športnega plezanja. Ta rezultat je zdaj enkrat že izenačen. Isto smer je 11. t. m. preplezala kot druga ženska tudi Petra Vencelj.
Tako je potrdila napoved dviga kvalitete našega ženskega prostega plezanja, glede na dogajanje v Dolžanovi soteski pa se bo v tej smeri (pa gotovo še v kakšni težji) Romihovi in Vencljevi pridružila še katera.
Rok Kovač je predvčerajšnjim ponovil najtežjo smer v »Dolžanki«, in sicer Dr. Hofmana (IX/IX+), ter tako opravil četrti vzpon. Prvi raztežaj Bogov (IX, 15 m) je bil splezan še dvakrat. Četrti in peti plezalec s to smerjo sta tako Nejc Zaplotnik (9. t. m.) in Uroš Grilc (10. t. m.). Mozartove je ponovil še Bojan Počkar, Tri srca pa Luka Zaplotnik.
Finalna smer za moške Osp 88 je bila po Rehbergerjevih vzponih zdaj prvič ponovljena. Uroš Grilc jo je ponovil 8. t. m. Dorian Šuc pa naslednji dan. Sicer pa je finalna smer za moške imenuje Paris-Dakar (IX-, 16 metrov in pol, 6 svedrovcev). V Ospu sta konec prejšnjega meseca plezala tudi Bogdan Gerželj in Franci Rojko (oba AS Sežana). Oba sta na pogled ponovila Steber jutranje zvezde (VII+ ), plezala pa sta tudi Steber spominov (VIII). Rojko z rdečim krogom, Gerželj pa z rdečo piko.
V Babni Gori pri Polhovem Gradcu ima desna smer z imenom Ostrva (VIII) tudi že prvo ponovitev. Opravil jo je Miha Kuhar.
Pretekli teden je bil torej izredno bogat z dobrimi vzponi, vsemu naštetemu pa lahko dodamo še eno novo smer devete stopnje. Gre za jeseniški plezalni vrtec Kovačevec v Planini pod Golico. Benjamin Ravnik je tam 3. t. m. splezal smer z imenom Raz Kovačevca in ji dal oceno IX-. Visoka je 13 metrov opremljena s svedrovci, je pa precej previsna (za 4 metre). V spodnjem delu poteka po razu, zgoraj pa po odprti in previsni steni. Za primerjavo: je nekoliko težja od Disco vertikala v Dolžanovi.
Bojan Počkar vodi odpravo Kanada 88
Cilj odprave je Skalno gorovje Kanade – Plezali bodo poldrugi mesec
Gre pravzaprav za mini odpravo, saj poleg Počkarja odhajata na pot še Bojan Pograjc in Nejc Škof, vsi pa so člani AO Železničar Ljubljana. Cilj tričlanske naveze je Skalno gorovje Kanade, in sicer skupina Selkirk Mountains, ki se nahaja v nacionalnih parkih Banff in Jasper. Gre za obsežno področje, saj je področje omenjenih parkov večje od celotne Jugoslavije. Plezalni cilji, ki so si ¡ih zamislili v Kanadi, so 1500 metrov visoke ledne oziroma kombinirane stene Mt. Templa in Mt. Robsona (ta le s svojimi 3954 metri višine najvišji vrh Selkirkovega pogorja). V njih bodo seveda poskušali preplezati prvenstvene smeri. Poleg že omenjenih sten računajo še na zahtevno steno Mt. Assiniboinu.
Alpinisti odhajajo na pot 21. t. m. in se bodo v Kanadi zadržali mesec in pol. Večino potrebnih finančnih sredstev so zbrali sami, nekaj je prispevalo udi PD Železničar in PD Snežnik iz lirske Bistrice. S plezalno opremo pa so jih podprli Technosport iz Trsta, K2 2 Gorice in Vrvna tehnika – Lorbek z Izole.
Tomo Česen
OD TOD IN TAM
Koliko lavinskih žoln?
Komisija za GRS pri PZS zbira prijave za izdelavo lavinskih žoln. Ta majhna sprejemno-oddajna naprava, ki naj bi jo nosili s seboj vsi, ki se veliko gibljejo po zasneženem gorskem svetu, saj reševalce skoraj nezmotljivo vodi do zasutega v plazu, je za sedaj mogoče kupiti (200-300 DEM) le na tujem; tistih nekaj, ki jih je že pri nas, je komaj za vzorec.
Dela na Korskem sedlu
Planinsko društvo Kamnik želi 95. jubilej proslaviti z zaključkom adaptacije Doma na Korskem sedlu. Računajo, da bodo pridobili 70 novih ležišč in novo kuhinjo ter sanitarije. Tudi letos se je razmahnilo prostovoljno delo, ne manjka pa tudi denarnih prispevkov (na tekoči račun PD 50140 678-57091).
Hrvaški alpinisti v ZDA
Kaže, da je vse zagotovljeno za odhod I. zagrebške plezalne turneje po ZDA. Karte so že nekaj časa rezervirane in četverica, morda celo peterica plezalcev bo 3. avgusta odpotovala v San Francisco. Plezati nameravajo v Dewils Towru, Eldorado Canyonu, Ester Parku, Coloradu Sprinsu, državi Utah in Joshua Tree ter seveda Yosemitih.
Slavje na Treskavici
Mestna planinska zveza in PD Treskavica vabita 25. junija na veliko slavje ob odkritju plošče v spomin na Josipa Broza Tita. Proslava bo ob domu na Kozjoj Luci (Treskavica), kamor bodo organizirali tudi skupen odhod. Škoda, pravijo nekateri, da je bilo srečanje jugoslovanskih planincev na Kotlovači (in v organizaciji planincev iz Prijedora) že 10. t. m. Minilo je tako rekoč brez propagande.
Bolgara na Antarktiki
Borislav Kamenov in Hristo Pimpirev, znana bolgarska geologa pa tudi alpinista (zadnji je bil član odprave »Ama Dablam ’87«), sta bila skoraj šest mesecev (od 16. 11. 1987 do 6. 4. 1988) z britansko odpravo na Antarktiki. Na »šesti kontinent« so poleteli z letalom (24 ur iz Londona, postanek le na Malvinskem otočju), imeli so (obvezen) enotedenski uvajalni tečaj in občudovali so gore ter stene, kjer bo dela za nekaj generacij alpinistov!
Vzponi že v Julijcih
Severne stene so seveda še mokre, po policah je v večini sten tudi še nekaj snega. V prisojnih legah pa so za plezanje ugodne razmere. Beno Ravnik in Leo Mesarič sta v južni steni Rušice ponovila smer Aga (VI, IV+, 250 m).
Izšla je 28. številka AR
Uredništvo Alpinističnih razgledov je izdalo že drugo letošnjo številko 28. redno številko AR lahko vsi, ki so poravnali naročnino za prvo polletje 1988, dvignejo v prostorih PZS (Ljubljana, Dvoržakova 9/1) vsak ponedeljek med 17. in 18. uro.
Še o predostenju Krofičke
Avgust Robnik in Robi Supin, oba sta člana AO Raduha (PD Luče), sta 8. maja letos preplezala 14. smer v predostenju Krofičke. Smer, ki sta jo imenovala Spinžola, sta ocenila V+/IV, 120 m, vodi pa po zajedi in prek stolpa, v skrajno desnem delu stene.
53 smeri na Kleku
Darko Dular, Ernest Meštrovič in Danko Petrin (vsi AO PDS Velebit iz Zagreba) so aprila preplezali novo smer v Kleku. Imenovali so jo Niva (posvečena je Nives Boršič), vodi desno od železničarske (en raztežaj tudi po njej), ocenili pa so jo V+, Al-2. Prvo ponovitev sta opravila Srečko Meič in Dragan Rogič, ki sta oceno »povišala« na VI (Al), v celoti pa je prosto nista mogla ponoviti, čeprav je že povsem opremljena. To je že 53. smer v ostenjih Kleka ali osma nova po izidu vodnika Borisa Čujič.
Tekmovanja bodo draga
Komisija za športno plezanje UIAA zahteva samo za pristopnino 1000 FRF. Plačati je potrebno tudi vsako prijavo tekmovalca, od 500 (za svetovni pokal) do 1250 FRF (za evropski ali svetovni šampionat). Se višja je kotizacija za reprezentanco (1250 do 3750 FRF).
Najvišji vrh Antarktike
Najvišji vrh Antarktike, 4897 m visoki Vinson, je vedno bolj v ospredju. Je zaželen cilj premnogih (tudi naših) alpinistov, še posebej, ker za sedaj vodi nanj, kakor kaže, le ena smer. Doslej pa so se nanj vzpenjali predvsem Američani, točneje tisti, ki so imeli dovolj denarja in zvez. Poglavitni problem je namreč dostop, ki je mogoč praktično le z letalom.
Prvi so se na Vinson povzpeli Barry Corbet, John Evans, Bill Long in Pete Schoening 18. decembra 1966. V naslednjih dveh dneh jim je sledila še šesterica (vsi ZDA). 22. decembra 1979 sta jim sledila Werner Buggisch in Peter Von Gizycki iz DDR ter Vladimir Samsonov (SSSR). Chris Bonington je bil prvi Britanec, uspel pa je 23. novembra 1983. Štirje Američani in dva Japonca so bili na vrhu teden dni kasneje. 19. novembra 1985 je bil spet uspešen. Na vrhu je bilo troje Kanadčanov (Pat Morrow, prvi, ki je uspel ob drugih najvišjih vrhovih celin tudi na novogvinejski Carstenszovi piramidi, najvišji gori Oceanije), trije Američani, Anglež in Čilenec. Alejo Contreras (Čile) in Martyn Williams (Kanada) sta se 2. decembra 1986 na vrh povzpela (v skupini devetih) že drugič. Sicer pa so uspeli še Stefan Wörner iz Švice, Tirolca Reinhold Messner (naslednji z vsemi najvišjimi vrhovi, tudi Carstenszovo piramido) in Oswald Olz (3. decembra 1986) itd. Do konca leta 1986 je bilo registriranih 61 vzponov.
Nesreča v Sierra Nevada de Cocuy
Poljsko-kolumbijska naveza je v dneh od 17. do 19. aprila letos opravila 1. V (V +, Al) prek osrednjega dela S stene Ritacuba Blance (5300 m). Toda sto metrov pod vrhom je prišlo do nesreče, v kateri sta umrla 35-letni Marek Danielak iz Zakopanov (lani je bil na Čo Oju) in predsednik kluba El Escalador iz Bogote, Jairo Guerrero (27). Samo vodja odprave Riszard Gajewski je prišel na vrh in srečno tudi sestopil.
Kangčendzenga in Kumbhakarna
Jan Kielkowski je objavil že tretji himalajski vodnik. Po dveh zvezkih posvečenih goram v skupini Everesta se je v zadnjem lotil predstavitve Kangčendzenge in Kumbhakarne (Jannuja). Prek 5 vrhov in opisi 66 smeri ter 118 lastnoročnih risb ter skic, to je zelo zelo groba oznaka tega zanimivega dela, po katerem bodo s hvaležnostjo segali alpinisti po vsem svetu. Jan Kielkowski, geograf in geolog po poklicu pa alpinist, ki je deloval (ob Himalaji) tudi že v gorah Južne Amerike, pa s to edicijo zgleda še ni povedal vsega.
Še o Patagoniji
Sebastian de la Cruz se je s Špancema v navezi v letošnji sezoni povzpel na Cerro Torre, ni pa uspel na Aguja Standhart (uspel pa je za njim Bridwell). Na Fitz Royu pa sta uspela (po la Cruzu) še dva Bariločana s prvo Argentinko Silvio Fitz Patrick. Baskovska naveza je v eni sezoni prišla na Fitz, Torre in Poincenot itd.
Obsežen španski seznam
Osrednji španski alpinistični dokumentacijski center je objavil izčrpen pregled aktivnosti španskih alpinistov v lanskem letu. Seznam je impresiven: 30 akcij samo v Himalaji (s Karokorumom) – od Everesta in K2 do tibetanske Šiše Pangme in indijskega Tha lay Sagarja. Seveda niso bile vse le španske odprave, sodelovali so tudi v tujih, marsikatera tudi ni bila uspešna, za nekatera pa sodelavci centra kljub naporom niso uspeli zbrati niti osnovnih podatkov.
Severna stena Talgara
Prvega zimskega šampionata Kazahskega alpinističnega kluba, ki so ga pripravili ob 40-letnici prvega zimskega pristopa na Talgar (4995 m), vodil pa ga je Jurij Golodov, se je udeležilo osem ekip. Ob sovjetskih alpinistih so sodelovali tudi bolgarski, ki so s še dvema alpinistoma iz Alma Ate opravili tudi odličen vzpon.
V dneh od 14. do 18. februarja so preplezali 1200 m visoko S steno Talgarja (smer Pelevin, V. b). Sicer pa so udeleženci opravili kar 118 vzponov različnih težav, zmagala pa je ekipa Enbek iz Alma Ate, ki jo je vodil Sergej Brjakin.
Franci Savenc
