Alpinistične novice 25/1984

Thalay Sagar je za Himalajo nizek vrh, ima pa 160 m visoko mogočno steno
Severna stena Thalay Sagarja (6904 m) nad izvirom svete reke Ganges je cilj odprave, ki so jo pripravili pri Akademskem odseku – Na pot bi morali že lani, a so jih prehiteli

LJUBLJANA – Osemtisočaki so dragi in oddani do leta 1990, nekateri menda (vsaj rezervirani) celo do leta 2000. Vsi so bili že velikokrat obiskani, nove smeri pa zahtevajo posebno tehniko, ne­redko tudi veliko odpravo. Kaj je potem torej bolj normalnega, kot da si alpinisti izbirajo nižje vrhove in se uveljavljajo v njih stenah.

Člani akademskega odseka so načrtovali, da bi na pot odšli že lani maja meseca, a so dobili ob­vestilo, da so jih drugi prehiteli z rezervacijo. Čeprav so jim Indijci ponudili druge cilje, so se odloči­li, da raje počakajo na »svoj« Thalay Sagar (po nekaterih po­datkih tudi Phating Pitwara ime­novan, visok pa 6904 m). Skupi­la, ki se je zbirala v ljubljanskem Akademskem alpinističnem od­seku, njen motor pa je še ne 23- letni Janez Skok, je končno do­čakala svoj dan. V petek so se s kombijem, ki jim ga je posodila Tovarna avtomobilov iz Maribo­ra, odpeljali čez Bolgarijo, Turči­jo, Iran in Pakistan v New Delhi. Kdaj bodo prišli v indijsko pre­stolnico je težko reči, zvezni ofi­cir jih bo najbrž moral čakati. Sicer pa imajo Thalay Sagar na voljo od 1. julija do 15. avgusta in do tja je iz Delhija »le« še 500 km in kakih dva dni peš.

Razen Skoka, ki je študent ekonomije, v šestih letih alpini­stičnega staža pa je opravil že prenekatero vrhunsko turo pri nas in na tujem, je v ekipi še pet članov. Igor Herzog (33) je novi načelnik komisije za alpinizem PZS, kot obrtnik pa se ukvarja z najzahtevnejšimi (višinskimi) de­li. Pleza od leta 1970, bil je že v Andih (75), Hoggarju in Pamirju (79), ima prvenstvene v Grandes Jorasses, Marmoladi, Malem Koritniškem Mangrtu itd. Rajmond Kovač, bolj znan kot Rok, je strojni tehnik, star 25 let, njegovi vrhunski vzponi, še posebej pa proste ponovitve, so v vrhu jugo­slovanskega alpinizma že nekaj časa. Bil je tudi že na velikih odpravah (Lotse, Pamir) in ple­zal v Yosemitih (ZDA). Njegova partnerka Erika Gregorka (23), ki je tudi med člani odprave, je pravkar končala študij (I. stop­njo) na geografiji, med alpiniste pa je zašla šele pred tremi leti. Druga ženska v odpravi je Ines Božič, članica Obalnega AO iz Kopra. Leto dni starejša je od Erike, pleza pa že blizu pet let, sicer pa je študentka jezikov (nemškega, angleškega in špan­skega). Zadnja leta jo upraviče­no lahko štejemo med naše naj­uspešnejše. V mešanih navezah je ponovila številne zahtevne smeri (tudi pozimi), dosti pa tudi ne zaostaja, ko pleza s tovarišicami. (Za lanske dolomitske vzpo­ne so besede priznanja tudi v zadnji številki svetovno znane re­vije Moutain.) Drugi član od­prave, ki ni iz Akademskega AO pa je v Zvone Drobnič (28), ste­klopihač iz Ljubljane, sicer pa že dolga leta elan AO Ljubljana- Matica z vrsto težkih vzponov. Tudi on je že bil na odpravah, nazadnje lani s celjsko v J steno Gaurišankarja (7145 m).

In kaj je znanega o Thalay Sa­garju? Je eden od vrhov Garvalske Himalaje, čeprav ne tako znan kot njegovi sosedi: Shiwling (6543 m), nam že dobro znani Trisul (7120 m) in najvišji Nanda Devi (7816 m). Se pa dviga nad izvirom svete reke Ganges nad ledenikom Gagotri. To področje, ki meji na Kitajsko, je bilo vse do leta 1979 zaprto za obiskovalce. Ko pa se je režim sprostil, se je zvrstilo nekaj prvih pristopov tu­di na Thelay Sagar (6904 m). 24. junija 1979 so se nanj po SZ ozebniku povzpeli Roy Kligfieid, John Thackray in Peter Thexton, člani štiričlanske ameriške od­prave. Tako je šla slava mogočne severne stene v svet.

Britanska mešana odprava, ki jo je vodil Mo Anthoine, znan s Trango Towra, si je leto kasneje izbrala SV greben. Toda prišli so le do višine 6560 m. Še istega leta, le malo kasneje, so prišli Japonci, toda načrt, da bi pono­vili Ameriško smer, je propadel. Naslednje leto je področje dobilo »nov« pomen, potem ko je Doug Scott s tovariši preplezal Vzho­dni greben Shiwlinga. Smer dol­go 60 raztežajev so ocenili s VI, plezali pa so jo kar deset dni, mestoma je šlo le v lahkih plezalnikih.

Po vrsti neuspešnih poskusov je drugi pristop na Thalay Sagar opravila poljsko-norveška od­prava pod vodstvom Janusza Skoreka. 23. avgusta lani je bilo na vrhu vseh pet udeležencev. Preplezali so novo smer, točneje dokončali angleško po SV stebru nad sedlom med Sagarjem in so­sednjim Bhrigupanthom.

Tudi mogočna severna stena ni ostala brez poskusov. Še najvišje so v njej prišli Japonci (5-članska ekipa Cluba Pollinie). Bazni ta­bor (4300 m) so postavili 18. ma­ja lani, tabor 1 (5100 m) so dose­gli 27., T 2 (5800 m) pa 1. junija. Najvišja točka, ki so jo dosegli, pa je okoli 6100 m visoko. Ta smer (vrisana je tudi na fotogra­fijo) je tudi cilj naše odprave.

Pravijo, da bodo naredili vse, da po njej dosežejo vrh. Sestopili pa naj bi po Ameriški, ki je bistveno lažja.

Odprava »Garwal 84« se praktično sama finansira. Dolgo so opravljali razna višinska (ne­varna) in podobna dela, barvali so dimnik TE Trbovlje in še bi lahko naštevali. Brez pomoči de­lovnih organizacij pa tudi niso ostali. TAM jim je posodil kom­bi, ki ga bodo na zahtevnem po­tovanju dodobra preskusili. Fi­nančno jim je pomagala DO No­va iz Ljubljane, jarška tovarna Induplati jim je izdelala šotore, Droga iz Portoroža jih je založila s svojimi vrhunskimi proizvodi, Totra jim je pripravila tisoč me­trov vrvi, Krka je prispevala svo­je napitke, čaje in podobne izdel­ke, s proizvodi iz medu jih je oskrbel Medeks, izdatno pa tudi Emona, mesna industrija Zalog.

FRANCI SAVENC

Poljaki na Kavkazu
VARŠAVA – V severni steni Šelde je poljska naveza Michael Nanowski -Zbigniew Skierski preplezala novo smer (25.-27. februar). Smer poteka po žlebovih in kaminih (80°, 500 m) in v zgornjem delu po strmih lediščih (do 60°, 500 m) desno od smeri Mar­tinov. Spustila sta se po smeri Konsieckega (VI/V+), katere prvo zimsko ponovitev je v petih dneh opravila naveza Kolakowsi-Kopys-Wolf. M.G.

V osojah je snega še veliko
Obdobje navala v gorski svet je blizu, kmalu bo po poteh spet zavrvelo, odprli bodo koče, ljudje bomo iskali razvedrilo po dolgem času pričakovanja v dolinah. Vendar si velja zapomniti, da bo letos v marsičem treba biti previ­dnejši, saj nam je zima ob slovesu pustila dosti belega tovora. Ta nam bo sicer prišel prav pri sti­skah z vodo, utegne pa nam tudi grdo zagosti, ko bomo morali prek snežišč.

Oskrbnik Češke koče je pove­dal, da so severne strani Grintov­cev, posebej Kočne in Grintovca še kar preveč založene s snežišči. Sneg je trd, zahteva hojo z zimsko opremo. Prečnice so gladke, strme, zelo izpostavljene in s tem – nevarne. Nevarnost je večja, ko se sneg omehča, lahko se kje še tudi kaj utrga.

Po njegovem mnenju bo treba imeti veliko potrpljenja ter pla­nince tudi na vse mogoče načine opozarjati. Velika je tu naloga oskrbnikov v Kamniških Alpah, a nič manj v Julijcih. Ne bilo bi napak, če odseki za pota in GRS na nekaterih vrhovih, od koder je možen (in običajen) tudi sestop na sever (na primer z Grintovca, Kočne), začasno postavijo opozo­rilne napise in še pomembneje bi bilo, če jih bodo planinci tudi upoštevali. Praviloma je sestop po strmih snežiščih nevarnejši kot vzpon. Hoja zahteva več spretno­sti, povrhu na večino vrhov ne pridemo toliko zgodaj, da bi son­ce še ne načelo površine snežne odeje, ki je zato še bolj spolzka in nevarna.

Podobno, če ne večjo previ­dnost zahteva marsikatera druga gora, kamor je dostop bolj zaple­ten in vodi deloma po kopnih, deloma po zasneženih osojnih straneh, katerim se praviloma ne moremo izogniti. K takim sodi Ja­lovec, pa Prisojnik s pristopi, ki so že tako in tako zelo zahtevni. Enako še kup drugih vrhov, ne izvzemški Triglava s pristopi čez Plemenice, čez Prag ali po Tominškovi poti. V tem splošnem zapisu ne moremo zajeti vsega, zato naj vsakdo, ki bo v kratkem odšel v gore, pozorno razmišlja, kam bo šel in kakšnim turam bo lahko kos. Letos je bilo pred se­zono nesreč kaj malo, zato poskr­bimo, da pridobljene prednosti ne zapravimo z lahkomiselnostjo v poletnih mesecih.

PAVLE ŠEGULA

Gorniški filmi
Komisija za kulturno dejavnost pri PZS je že dobila precej podatkov o gorniških filmih, ki so jih posneli naši ljubitelji gora. Na pogovoru, ki so ga imeli pred tednom dni, pa so se dome­nili, da je potrebno pospešeno zbrati podatke, rok za oddajo podatkov (na Planinsko zvezo Slovenije, Dvoržakova 9) pa je do 15. julija. Podatki, ki naj bi jih posredovali vsi, ki so posneli tovrstno filmsko gradivo, naj zajame­jo naslov dela, vsaj temo, avtorje (z naslovom, po možnosti tudi telefon­sko številko, članstvo v klubu ali PD), vrsto filma (širino, ali je črno-beli ali barvni, hitrost projekcije), čas traja­nja, kdaj je bil posnet in kakšna je tonska oprema.

ALPINISTIČNE NOVICE

Še naprej smučajo
Andrej Gosar in Andrej Zorčič (oba AO Slovenijašport) ter Cveto Kemperle (Soški AO) so v soboto 2. t. m. – zgleda kot sedmi – presmučali Jugovo grapo v Dovškem križu (S4+/4 IV, 500 m). Bilo je mesto­ma poledenelo, Rolando Kodrun pa je vse skupaj posnel z 8 mm kamero. Naslednji dan je Gosar z Nikom Mo­letom (tudi Slovenijašport) presmučal še Kačji jezik (drugič, za Zaplotnikom ?) v Oltarju. Njuna ocena je S5+/4+, V-, 400 m, razmere pa sta imela dobre. Kemperle, Marko Kogoj (So­ški AO), Janez Novak (AO Matica) in Mladen Branko pa so v nedeljo smu­čali z Jalovca. Kakih 40 m po grebe­nu, nato pa po J strani in skozi Ozeb­nik (sredi med potjo in vpadnico med vrhom in izstopom ozebnika) v Ta­mar. In v nedeljo 10. t. m. je Gosar smučal še s Špika (točneje od kakih 20 m pod vrhom, koder se je začel sneg) po Kačjem grabnu v Krnico. Zgornji del ocenjuje s S4/3, 300 m, celotna višina pa je okoli 900 m. Smu­čal je lahko še do gozdne meje. Teden dni kasneje so Marko Paternu, An­drej Zorčič (oba AO Slovenijašport) in Iztok Vidic (AO Matica) opravili tretji smuk po Kačjem jeziku v Oltar­ju. Turo so ocenili s S5+ (53°), 200 m in S4, 200 m, V -.

Festival v Adršpachu
V Toplicah na Metuji bo od 12. do 16. septembra že četrti festival gorni­škega filma (bolj je znan kot festival v Adršpachu, po bližnjem področju pe­ščenjaka). Tudi tokrat nas vabijo, že tretjič, in čeprav je znano, da je tako- rekoč edina priložnost, da na tujem prikažemo naše amaterske (tudi 8 mm) alpinistične filme, odločitev še ni padla – bomo šli in kdo ali ne!?

Pozdrav z Grenlanda
Z Grenlanda se je oglasil Peter Podgornik, ki je z Jankom Humarjem član mednarodne odprave na področ­ju Angmagsalik. Pismo je napisal (12. t.m.) kar med poletom iz Sandu Stranfjorda v Kulusuk. »Obljubljeno imamo,« piše, »da bomo s helikopterjem takoj poleteli naprej v Angmag­salik, če bo le primemo vreme. Tako nam bi ostalo več časa za plezanje, ki se ga že zelo veselimo.« Odprava pa je doživela tudi manjšo kadrovsko spremembo. Edini danski udeleženec je zaradi ženitve odpovedal udeležbo. Eskimka Ane Kuitse pa se jim je že pridružila.

O zgomjesavinjski odpravi pa ni no­vic. Naš rojak Dolfi Rotovnik je vedel povedati le, da so imeli med potjo težave s kombijem. Do Danske so se vozili kar tri dni.

Dvoje obiskov Kleka
Člani AO Matica so v steni Kleka opravili številne ponovitve. Žoharje steber sta npr. preplezali navezi Ničo Kregar – Maja Dolenc – Egon Sre­botnjak in Ivan Krevelj – Ksenija Le­narčič. Dragmanovo smer pa celo tri naveze: Kregar – Maja Dolenc, Zoran Gaborovič – Vera Srebotnjak in Kre­velj – Lenarčičeva. Boris Benedičič in Jana Ogrinc, člana AO Črnuče, ki sta plezala v Kleku z njimi skupaj, pa sta ponovila Brankovo in HPD 90.

O vzponih v Kleku poročajo tudi iz AO Celje. Irena Kramer je s Franč­kom Knezom ponovila Polprvenstveno in Smer za kitaro. Andrej Srebot­nik in Jože Zupan sta preplezala Žo­harjev steber in JV glavo itd.

V Raduhi in nad Okrešljem
Franc Čanžek (AO Celje) in Milan Romih (AO IMPOL) sta v Raduhi v enem dnevu preplezala ZZ, Plate, Kovačevo in Desno od plat. Čanžek je teden dni zatem preplezal Vzhodno v Mali Rinki z Maričko First (Zgornje- savinjska AS), potem pa še Direktno v Mrzli gori z Marijano Šah. Celjsko v Mrzli gori sta ponovila Igor Izlakar in Boris Rajšter, Jesensko v isti steni Čanžek in Aco Pepevnik, Direktno v Štajerski Rinki pa Iztok Ivakič in Smi­ljan Smodiš (vsi AO Celje).

Vsekakor najbolj zanimiva pa je bila tura Aca Pepevnika in Aleša Sto­parja. 16. t. m. sta opravila 1, P sten­skega prečenja Križa, Štajerske Rinke in Male Rinke. Prva sta to turo opravila Knez in Pepevnik leta 1967, ima oceno V/III-IV, kako dolga je, pa najlepše pove podatek, da sta ponavljalca naštela kar 67 raztežajev, pleza­la pa sta 11 ur.

Prosta ponovitev Belega raza v Dedcu
Srečo Rehberger je v navezi z Nušo Romih opravil 17. t. m. prvo prosto ponovitev Belega raza v steni Dedca. Najtežja sta drugi in zadnji raztežaj, smer je ocenil s VII+ in zdi se mu težja kot Lahova v Vežici. Pet dni pred tem je prosto ponovil spodnji del Lahove, 13. t. m. pa še Zajedo usmi­ljenja (in zgornji del Lahove) v Vežici.

M.G.

Vežica
Ta stena je bila pred tednom dni med najbolj obleganimi pri nas. Obi­skali so jo Kamničani in ponovili Per­čiča, Lahovo, Akademsko in Kramar-Močnik, v Vršičih pa Kamniško. Irena Komprej (AS Prevalje) pa je z Mir­kom Kranjcem (AO Črnuče) 16. t. m. ponovila Perčičev steber, naslednji dan pa Lahovo smer.

Kogel
Stena Kogla je ta čas druga najbolj oblegana. 13. t. m. je Mirko Kranjc z Bojanom Počkarjem ponovil Spomin­sko in Tržiško smer, Tine Čopič in Marko Kogoj (Soški AO) pa sta iste­ga dne opravila PP Zupanove smeri. 10. t. m. sta Milan Černilogar (AO Idrija) in Milena Radejeva (AO Raši­ca) ponovila smer Češnovar-Srakar, Darjo Durjava in Janez Marinčič (oba AO Matica) opravila teden dni kasne­je PP Rumene zajede in to prek obeh streh (VII-/VI+,V).

Prosta ponovitev v Temenu
Rado Fabjan in Igor Škamperle (oba AO Postojna) sta 17. t. m. opra­vila PP smeri Duhovnik-Kočevar v Temenu Rjavine in jo ocenila s VI, ostalo V/IV. 15. t. m. pa sta prav tako prosto ponovila sme Modec-Režek v Rzeniku (V/III-IV).

AO IMPOL
Deset članov AO IMPOL je v Ra­duhi 9. in 10. t. m. opravilo 44 vzpo­nov. Tič in Galuf sta prosto krenila levo in desno od Plat, Kovačeve in DD, Romih s soplezalcem pa Kovače­ve, DD, Desne od Plat in Stebra. 13. t. m. pa so Pečovnik, Romih in Tič preplezali prvenstveno smer Finka v Klemenci peči (V+). Smer vodi po zajedi levo od Aprilske.

Nova ženska naveza
Maja Dolenc (AO Matica) in Ema Pančur (AO Tržič) sta 9. t. m. v Koglu ponovili Zupanovo smer, dan za tem pa še smer Češnovar-Srakar. 13. in 14. sta v Vežici preplezali Akademsko in Lahovo smer. Po daljšem času torej spet nova ženska naveza sposobna tu­di težkih vzponov. Iz AO Matice pa poročajo, da je njihova naveza Lidija Honzak-Ida Vidmar 17. t. m. ponovi­la Spominsko smer v Koglu.

Kmalu velik obisk Kredarice
Triglavski dom je visokogorska postojanka, ki je vso zimo sprejemala obiskovalce – Po letošnjih dopolnitvah bo dom povsem nared
LJUBLJANA – Tričetrt leta je minilo, odkar smo ob prehodu iz poletja na jesen, 17. septembra 1983 slovesno odprli povečani in prenovljeni Triglavski dom na Kredarici. Pred velikim številom zagnanih planincev na Kredarici in pred televizijskim avditorijem celotne jugoslovanske javnosti je potekal največji dogodek jubilejne 90-letnice slovenskega planinstva. Požrtvovalno delo, vzajemno sodelovanje, plemenito podpiranje in sofinanciranje gradnje naše najpomembnejše visokogorske postojanke z zgledno narodnostno in gorniško preteklostjo je dalo bogat sadež, sodobni Triglavski dom.

Posebno pomembno je, da je ta s prostovoljnimi deleži im podarjenimi sredstvi dograjena postojanka med grad­njo sprejemala pohodnike na Triglav in da po slovesni otvoritvi ni več zaprla svojih vrat. Tudi sredi hude zime so vsi obiskovalci na Kredarici dobili toplo zavetišče, vroč čaj in kulturno prenočišče. Ne samo zimski pro­stor, temveč celoten dom ves čas služi namenu. Mnogo je takih, ki so uspešno izrabili lepo jesensko vreme in bili v Triglavskem domu, edini v tem času odprti viso­kogorski postojanki, deležni udobnega spanja. Okrog sto navdušenih gornikov je v tem domu praznovalo začetek leta 1984. V pol leta jesenskih in zimskih mesecev je na Kredarici prespalo več kot 500 obisko­valcev. Število gostov se je v spomladanskih mesecih povečevalo z organizacijo prvega turnega smuka s Kre­darice 6. maja, s tradicionalnim triglavskim smukom 20. maja pa doseglo izvensezonski vrh. V soboto 2. junija je na Kredarici prespalo 150 smučarjev in se zatem spustilo v Vrata. Dom je uspešno prestal tudi zahteve letošnje ostre zime, ko je februarja veter pihal do 230 km na uro.

To je dokaz solidne gradnje in nikomur ne sme biti žal sredstev. Dolžnost do postojanke z najbogatejšo gorniško zgodovino pa še nismo v celoti izpolnili. Zgra­jeni so: dodatni novi del doma, ki vsebuje dve tretjini zmogljivosti postojanke, meteorološka postaja, po­možni prostori in drvarnica ter obnovljeni stari jedil­nici. Čaka še predelava dosedanje kuhinje v bivalni gostinski prostor in prenova prenočišč v starem delu doma s 60 ležišči.

Zboljšati je potrebno še oskrbovanje doma z vodo, ogrevanje vode za kuhinjske potrebe in urediti pranje posteljnega perila, saj stroški samo za prenos ene rjuhe v dolino in nazaj znašajo okrog 80 din. Olepšati mora­mo tudi okolico doma in odpraviti druge pomanjkljivo­sti. Približni predračun kaže, da bodo stroški za ta dodatna dela znašali okrog 8 milijonov din. Ker mora­mo tej potrebi prišteti še nepokrite anuitetne obvezno­sti, je potrebno dodatno zbrati še okrog 10 milijonov din. V tem je tudi razlog, da akcija zbiranja sredstev še traja, končana bo, ko bo zadnji dinar obveznosti po­krit. Naloga sklada za Triglavski dom je povečanje in obnova postojanke, v kateri bodo vse investicijske obveznosti plačane. Razumevanje med delavci združe­nega dela, zasebniki in občani je zagotovilo, da bo sklad za Triglavski dom svojo vlogo v celoti in uspešno odigral

Širok je seznam tistih, ki so posamezno ali kolektiv­no v denarju, obveznicah, umetninah in materialu pri­spevali svoj delež za Triglavsko dom. Imena vseh s prispevki 10.000 in več din bodo v znak hvaležnosti objavljena v spominski brošuri »Triglavski dom«, vsi dobrotniki z udeležbo 500.000 in več dinarjev pa bodo vklesani na spominsko ploščo doma. Na posebnem seznamu, ki ga začenjamo objavljati, so imena vseh dobrotnikov, ki so do 10, junija 1984 v sklad za Triglavski dom že prispevali svoj delež. Seznam imen udeležencev pri financiranju Triglavskega doma mora v spominski brošuri biti popoln, zato bomo hvaležni za obvestilo, če smo pri današnji in kasnejši objavah morebiti katerega od dosedanjih darovalcev izpustili ali ga nepravilno imenovali. V nekaterih primerih smo prispevke tozdov združevali v delovne organizacije ali sozde. Sklad za Triglavski dom vljudno prosi za vklju­čevanje novih darovalcev, saj bomo le tako pokrili primanjkljaj in dosegli popolno ponarodelost posto­janke na Kredarici. Tudi v letu 1984 akcija zbiranja poteka uspešno. Najbolj so zaželeni novinci.

Za gradnjo Triglavskega doma je bilo do sedaj po­rabljeno 78 milijonov din.

Prišteti je treba še stroške začasnega financiranja in dodatne investicije v obsegu okrog 18 milijonov din, kar pomeni, da bo vrednost celotne naložbe dosegla okrog 96 milijonov. Vrednost že zbranih in zagotovlje­nih sredstev znaša blizu 86 milijonov. Zaradi visokih anuitet in dokončevalnih inveticijskih del je pri­manjkljaj prek 7 milijonov din, največji v letošnjem letu. Dospelost razpoložljivih obveznic naslednje leto pokriva zapadle anuitetne obveznosti, za leto 1986 pa primanjkljaj do sedaj znaša še okrog 3 milijone din.

Iz tega prikaza se vidi, da je za sklad, ki je do sedaj pravočasno poravnal vse dospele obveznosti, najbolj kritično leto 1984. Zato bomo za vsak dinar, ki bo za financiranje izgradnje Triglavskega doma prispel v le­tošnjem letu posebno hvaležni.

Letošnje leto se zima na Kredarici počasi poslavlja. Dom je na vzhodni strani še do strehe zatrpan s sne­gom, prek 3 m visoka drvarnica se pa iz snega na začetku junija še ni prikazala. Turno smučanje se bo zato zavleklo v poletje, ko bodo smučarje zamenjali pohodniki na Triglav. Postojanka bo od 30. junija normalno oskrbovana, dokončevalna investicijska dela pa bodo opravljali tako, da delavci ne bodo motili obiskovalcev.

GREGOR KLANČNIK

V sklad za Triglavski dom so do 10. 6.1984 prispevali:

NAD 5 MILIJONOV DIN
IBI Kranj, Iskra Kranj.

NAD 3 MILIJONE DIN
Železarna Jesenice

NAD 2 MILIJONA DIN
Pivovarna Union Ljubljana, Tekstil Ljubljana.

NAD 1 MILIJON DIN
Donit Medvode, Gradbinec Kranj, Mercator MT Emba Ljubljana, Avtocommerce Ljubljana, Plutal Ljubljana, Merkur Kranj, Emona Ljubljana, Tekstilindus Kranj, Iskra Delta Ljubljana, Zavarovalna skup­nost Triglav Ljubljana, Gorenje Titovo Velenje, Krka Novo mesto, Gorenjski tisk Kranj, Slovan Ljubljana, Litostroj Ljubljana.

NAD 900.000 DIN SOZD
Petrol Ljubljana.

NAD 500.000 DIN
SOZD IMP Ljubljana, Lesnina Ljubljana, Alpina Žiri, Lek TOZD Farmacija Ljubljana, Perutnina Za­log, Elektromontaža Ljubljana, Ljubljanske mlekarne Ljubljana, Cestno podjetje Ljubljana, Iskra Trbovlje, Intertrade Ljubljana, Loterija Slovenije Ljubljana, SCT Ljubljana, Salus Ljubljana, Železarna Ravne, Riko Ribnica.

NAD 400.000 DIN
GG Ljubljana, REK Velenje, Železarna Štore.

NAD 300.000 DIN
Meblo TOZD Jogi izdelki Nova Gorica, Papirnica Vevče, Hotel Riviera Portorož, SO Titovo Velenje, Veriga Lesce.

NAD 200.000 DIN
Termika Ljubljana, Plamen Kropa, Delo Ljubljana, Hidromontaža Maribor, SO Ljubljana Vič-Rudnik, Aero Celje TOZD Grafika.

NAD 100.000 DIN
Unior Zreče, Dolenjski projektivni biro Novo me­sto, Novoteks Novo mesto, ZSS občine Radovljica, Varnost Ljubljana, Elan Begunje, Kokra Kranj, Ve­grad TOZD Zaključna dela Titovo Velenje, GG Mari­bor, Indos Ljubljana, Mercator Sadje zelenjava Ljub­ljana, Slovenijašport Ljubljana, Lončarsko podjetje Komenda, Emona TOZD Hoteli Bernardin Portorož, Belinka Ljubljana, Motvoz Grosuplje, Tiskarna J. Moškrič Ljubljana, Medex Ljubljana, GG Celje, Unitex Ljubljana, Inles Ribnica, Kemična tovarna Moste Protektor Ljubljana, Kompas Hotel Bled, Rašica Gamelj­ne, Cementarna Trbovlje, Žito TOZD Triglav Lesce, Žito TOZD Pekama Kranj,’Stojan Batič Ljubljana, Papirnica Radeče, TKS občine Celje, Snežnik Predstanvištvo Ljubljaria, GG Bled Gozdarstvo Bohinj, GG Bled Gozdarstvo Pokljuka, ZIL TOZD Urejanje stavbnih zemljišč Ljubljana, ZSS občine Ljubljana- Šiška, Volna Ljubljana, Energoinvest TOZD Inženi­ring za oprem, objektov Ljubljana.

(Nadaljevanje sledi) V tem seznamu ni vrednoten prispevek planinskih društev in posameznikov, ki so zbirali obveznice in druga sredstva, prodajali srečke loterije, spominke in na druge načine podpirali akcijo.

Obvestila pošljite na Gradbeni odbor za Triglavski dom, Trdinova 8, Ljubljana

Številne prvenstvene smeri v gorah Bosne in Hercegovine
Sarajevčan Željko Rudan in Zeničan Mukrim Šišič sta rešila dolgoletni problem Velikega kuka v štirih dneh
SARAJEVO – Odličen poznavalec alpinizma BiH Slobodan Žalica se spominja, da so o osrednji zajedi v Velikem kuku na Čvrsnci »sanjali« že v sedemdesetih letih. Več generacij sarajevskih alpini­stov je hodilo na oglede terena, odkrivali so pristope … Prva pa sta menda resno poskusila Rašid Mulahusič in Faruk Zahirovič leta 1978.

Željko Rudan, načelnik AS Bukovik iz Sarajeva in Mukrim Šišič, član AO Dibler-Stjepanovič iz Zenice, oba že uveljavljena alpinista, prva od na­ših, ki sta – neodvisna eden od druge­ga – solirala Cassinovo v Walkerju (Gr. Jorasses), sta sedaj še avtorja letos prav gotovo najtežje prvenstve­ne ture v naših gorah. 23. maja sta preplezala prva dva raztežaja v Veli­kem kuku, pritrdila vrvi in se vrnila v dolino po opremo, ki sta jo še potre­bovala. To pa tudi ni bilo kar tako, saj, sta za pristop k steni potrebovala (od železniške postaje Grabovica) kar osem ur, in sicer po grapah, kjer so mestoma težave II. in III. stopnje.

Mukrim in Željko sta 27. maja po­novno vstopila v smer, ki sta jo že v naprej poimenovala po odličnem alpi­nistu Walterju Bonattiju. Toda prvi dan sta prišla le raztežaj višje, potem, sta morala bivakirati na polici. Drugi dan sta napredovala še 70 m in šele v torek ponoči sta bila na vrhu. Stena je izjemoma krušljiva, visoka okoli 450 m (spodnjih 300 je večinoma previsnih in še streh ne manjka), ocenila pa sta jo s VI, A3. Zanimiv je tudi poda­tek, da vodi po centralni zajedi zgor­nje tretjine (!) stene Velikega kuka. Tudi razmere nista imela idealne. Že v prvem bivaku ju je povsem zmočil dež, potem ju je oviral veter, na vrhu pa ju je pričakalo še deset centime­trov novega snega.

To pa niso edine novosti o izre­dnem zagonu bosanskohercegovskega alpinizma. Le malo pred tem sta novo smer (A2/V, Al) v SZ steni Strmišta na Bukoviku preplezala Goran Černak in Dragi Obradovič, Dragan Ilič, Boris Kovačevič in Željko Marič so Prepelico, ki so jo prvi preplezali (26. in 27. maja) v JV steni Zubova na Treskavici, ocenili s A3/A2. Novo smer sta preplezala tudi Muhamed Gafič in Stevan Mrkušič, in sicer v stenah nad Suho (Tjentište). 3. t. m. sta Dragan Ilič in Boris Kovačevič preplezala prvenstveno v Zubovih(Treskavica), levo od Maturantske (V-VI, Al-2).

Da pa ne bo ostalo le pri prvenstvenih vzponih, omenimo še dve zahtevni »zimski« turi. Slobodan Žalica je aprila smučal od Crnega polja prek Jezerc, čez Skok (55-60°) v Bijelo. Smuški pristop po Osrednjem žlebu na Samograd (Sivadije) pa mu ni uspel. Med prvomajskimi prazniki pa, sta z bratom Srdjanom opravila l. P smeri za ranjence (60-65°/45-50°, 300 m) v SV steni Velike Motike na Prenju. Pa tudi dostop iz doline Bijele (čez Mliječni do in okoli vrha) je bil velikopotezna tura – 1300 m višinske razlike in to v globokem snegu.

FRANCI SAVENC

OD TOD IN TAM

Obvestilo ZTKOS
LJUBLJANA – Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije je obve­stila Planinsko zvezo Slovenije (in druge TKO), da bo poslej potrebno pri njih potrjevati tudi vse potne nalo­ge za tiste, ki potujejo čez mejo na razna mednarodna srečanja. Pisni sklep organa (društva, kluba) je po­trebno (v dvojniku) pravočasno po­slati na ZTKOS.

Odprta planinska šola
LJUBLJANA – Komisija za vzgojo in izobraževanje PZS bo tud letos med 22. in 28. julijem na Vršiču (Po­štarski dom) pripravila odprto planin­sko šolo po uradnem predmetniku. Prijavijo se lahko vsi ne glede na sta­rost, če bo dovolj otrok, bodo zanje organizirali celo planinski vrtec. In­formacije na tel. (061) 312-553.

Bilten PD Delo
LJUBLJANA – Planinsko društvo Delo je izdalo že 28. številko planin­skega biltena (300 izvodov, za člane brezplačen). Bilten je ličen z barvnim ovitkom formata A 4 in 36 stranmi.

PD Onger v Durmitor
TRZIN – Planinsko društvo Onger bo priredilo od 31. julija do 9. avgusta tabor v Durmitorju. Člani društva bo­do prebivali v naselju Pitomine blizu Črnega jezera. V taboru bo 30 udeležencev, na pot bodo šli z vlakom, stroški prevoza pa bodo 2.600 din. M.G.

Jeseni tri odprave
KATMANDU – V jesenskem (pomonsunskem) obdobju je Sagramatha (Mt. Everest 8848 m) z nepalske stra­ni polno zaseden. Napovedane so na­mreč kar tri odprave: nizozemska, no­vozelandska pod vodstvom Petra Hillaryja (sina prvopristopnika Edmunda) in zelo močna češkoslovaška. Zadnja je namenjena, da prva poskusi ponoviti Sovjetsko smer v JZ steni na j višje gore sveta, štela bo 20 članov, njen vodja pa bo Ivan Fiala (43).

Planinska pot »Velebno«
KARLOBAG – Te dni končujejo še zadnja dela pred otvoritvijo Planin­ske poti Velebno. Začetek te »transverzale« je v Baških Oštarijah (dostop iz Karlobaga ali Gospiča), pripravili pa so jo v počastitev 110-letnice organiziranega planinstva na Hrvaškem. Pot bodo odprli 2. julija ob 8. uri. Dnevnik in vse drugo je mogoče naročiti pri PD Zagreb-Matica, Bogovičeva 7/111 – 41000 ZA­GREB ali PD Visočica, 48200 GOSPIČ.

Jubilejnih 35 vrhov
ZAGREB – Obisk popularnih alpi­nističnih taborov v gorah Sovjetske zveze (Pamir, Kavkaz, Altaj, Čimbulak) je vse večji. Lansko leto se jih je udeležilo 659 tujih alpinistov iz 18 držav. Največ se jih je seveda želelo povzpeti na sedemtisočake, na najviš­je vrhove SSSR. Na Piku Lenina (7134 m) jih je bilo 108, na Komuni­zmu (7495 m) 99, na vrhu Korženevske (7105 m) pa 50.

ALPINIZEM

Ponovitve v Dolomitih
PRAGA – Kot vsako leto so tudi to zimo najboljši češkoslovaški plezalci obiskali Dolomite. V mesecu dni, ko­likor so preživeli v Dolomitih, so opravili vrsto prvih in prvih zimskih ponovitev smeri kot so: SZ stene Civette, Mazeaud-Piussi-Sorgato (VI, A3, 6 dni); Via del Rifugio (VI+, A4, 7 dni); Torre d’Alleghe: Philipp-Manchart-Barbier (VI-, A2, 3 dni; smer sta ponovili 19 in 20-letna Blan­ka Danihelkova in Vera Fušova); Agner: S stena, Via del poure (VI, Al, 3 dni); Cima della Madonna: Raz tančic (V, 2 dni); Cima Canali: Via Trifoglio Appassi to (VI+, 4 dni); Sas Maor: Castiglioni-Detassis (V+, 2 dni) itd. Iz Supermatite (VI+, ali raje VII+) pa so se morali po osmih raztežajih, potem ko so že splezali najtežje, zara­di hudega mraza vrnili (-25°). M.G.

288.500 nočitev
BASEL – Švicarski alpski klub ima v Alpah 156 postojank, koč, domov ali vsaj zavetišč. V njih je bilo lani 288.500 nočitev ali 17.500 manj kot leto pred tem. Največkrat (199.800) so prenočevali seveda člani SAC.

Prva iz Češkoslovaške
PRAGA – Na vrh Čo Oja (8153 m) je 13. maja stopila tudi 44-letna Dina Šterbova, doktorica z matematično- prirodoslovne fakultete Univerze v Olomucu. Dr. Šterbova je tako prva češkoslovaška alpinistka, ki je bila na osemtisočaku.

Sprejem alpinističnih tečajnikov v mlajše pripravnike
17. maja so tečajniki plezal­ne šole, ki jo je organiziral al­pinistični odsek pri Planin­skem društvu Celje, z reševa­njem testov zaključili teore­tični del programa. Izpita se je udeležilo devet tečajnikov – vsi so ga tudi uspešno opra­vili.

Ob pričetku šole se je število tečajnikov gibalo sicer preko dvajset, takoj po prvih trenin­gih v plezalnem vrtcu v Tremarjih pa se je pojavil osip, ta­ko da je do zaključka teoretič­nega dela ostalo le še devet najbolj vztrajnih.

Izpit je zajemal snov iz po­dročja organizacije ter zgodo­vine planinstva in alpinizma, vremenoslovja, zahtevalo se je poznavanje tehnike plezanja, velik poudarek pa je bil name­njen poznavanju nevarnosti v gorah in nudenju prve pomoči.

Tečajniki so si znanje pridobivali iz vsakotedenskih pre­davanj, ki so trajala od jeseni preteklega leta, do maja. Pre­davali so člani alpinisti, alpini­stični inštruktorji, gorski reše­valci ter zdravnik. Tečajnike so seznanjali z veščinami, ki so pomembne za razvoj alpinista in planinca. Med že omenjena področja iz izpitne snovi je v program predavanj sodila tudi etika alpinista, katero v marsi­katerem športu zanemarjajo, prehrana v gorah in osebna oprema, ure pa so bile pope­strene z diapozitivi in filmi, ki so jih posneli člani in priprav­niki na svojih turah.

Tečajniki so bili z opravlje­nim izpitom sprejeti med mlaj­še pripravnike, kar jim bo od­slej omogočalo plezanje v na­vezi s člani, ne le v plezalnem vrtcu, temveč v pravih smereh nižje težavnostne stopnje.

CM