Temeljno alpinistično znanje
AO PD Ljubljana-matica že v celoti uresničuje novo zasnovo vzgoje
Alpinistični odsek PD Ljubljana-matica kot prvi v celoti uresničuje novo zasnovo alpinistične vzgoje. Začeli so lani novembra, ko se je v osnovno AŠ vpisalo 10 tečajnikov, ki so vsi že imeli osnovne planinske izkušnje.
Predavanja so imeli vsak četrtek v društvenih prostorih in spremljali so jih s prikazi diapozitivov ter projekcij z episkopom. Že jeseni so pričeli tudi s turami v gore, po brezpotju Kamniških in Julijskih Alp. Turnih smukov je bilo nekoliko manj, saj razmere zanje letošnjo zimo niso bile najboljše. Zato pa je bilo več pristopov na zasnežene vrhove. Z marcem pa so pričeli tudi z vajami na Turncu, ki so trajale vse do pred nekaj dnevi. Uspešnost teh vaj so preskusili z izpiti, ki so bili za najbolj zavzete 2. t. m. Med trinajstimi, ki so se udeležili izpitov, jih je 11 pokazalo primerno tehniko plezanja in še posebno varovanja.
Za vse, ki so že opravili izpit na Turncu, bo sedaj na vrsti poletni tečaj, ki bo trajal tri dni. Na njem bodo najboljši že lahko izpolnili pogoj (pet plezalnih tur) za sprejem med pripravnike, jeseni pa se bodo lahko vključili v nadaljevalno AŠ.
Janez Marinčič
Neizkoriščene možnosti planinstva
Slovenska planinska organizacija je izredno razvila vzgojo in izobraževanje svojih kadrov. Toda večina oblik šolanja je zajela mladino, medtem ko posebej prirejenih oblik za starejše skoraj še ne poznamo. Ob tem pa imamo še neke vrste turistično dejavnost, od najbolj preprostih oblik izletništva do organizacije visokogorskih tur in celo trekingov. V tujini pa ti dve dejavnosti s pridom združujejo in celo komercialno izkoriščajo. Veliko znanih alpinistov si je že zagotovilo finančno neodvisnost z alpinistično šolo, vsepovsod po Alpah (z izjemo naših) imajo posebne aranžmaje, kjer lahko turisti dobe vse od opreme do gorskega vodnika in potrebnega predznanja.
Tudi v Zagrebu že imajo prve izkušnje na tem področju. Za letos (od 25. julija do 1. avgusta) organizira Planinska Zveza Zagreba akcijo »Dolomiti 81«. Planince vabijo v s. Vigilio, kamor jih bodo spremljali vodniki in inštruktorji, zagotavljajo pa sistematično vzgojo in vodene ture (po 8 udeležencev na enega vodnika), pa seveda organiziran prevoz, hrano in prenočevanje.
Vabijo v ČSSR in Romunijo
Koordinacijska komisija za alpinizem pri PZJ je zadnje dni dobila kar dve vabili. Češkoslovaška planinska organizacija vabi na 57. alpinistični teden IAMES, ki bo v počastitev 60-letnice organizacije od 13. do 17. avgusta na področju Popradskega plesa. Romunska federacija turizma in alpinizma pa vabi eno našo navezo za čas od 28. septembra do 3. oktobra na mednarodno srečanje. O podrobnostih naše udeležbe bo razpravljala KA PZS (na jutrišnjem sestanku), ki bo tudi sprejemala prijave za Slovenijo.
Dve novi v Raduhi
V nedeljo 7. t. m. je bilo v ostenju Raduhe precej plezalcev, največ iz AO Ravne, AS Prevalje in AO Črna. Kodrin Janeta in Franc Pušnik (oba AO Ravne) sta ponovila ZZ, Danilo Golob in Vika Ježovnik (oba AS Prevalje) pa ZZ in Plate. Preplezali pa so tudi dve novi smeri, tako da bo vodnik, ki ga sedaj pripravlja AO Ravne v sodelovanju s Študijsko knjižnico, še bolj pester.
Irena Komprej (AS Prevalje) in Stanko Mihev (AO Ravne) sta preplezala Neučakanko (V, 120 m, 6 h) med Burjakovo na levi in Stanetovo na desni, torej v predelu, ki so ga nekateri poimenovali Srednja Raduha, Zdravko Grosar in Igor Radovič (oba AO Črna) pa sta preplezala smer Maček (VI, V+, 100 m, 5 h) v Mali Raduhi, med smerema Desno od Plat in DD. Ključni klini so ostali v steni.
V Poljskih devicah in Križevniku
Franček Knez in Mira Uršič (oba AO Impol) sta v soboto 6. t. m. kljub slabemu vremenu preplezala novo smer (Suha planika: III, 200 m, 2 h) v drugi glavi Poljskih devic. Dan za tem sta ponovila Domnovo smer (V) v Križevniku, Knez sam pa je na skrajno levi strani glavne stene Križevnika preplezal prvenstveno – Kaminsko smer: III, 120 m.
V PLEZALNEM VRTCU – Pred vrhuncem sezone morajo alpinisti izpiliti tehniko, za kar so plezalni vrtci nadvse pripravni.
Srečno potovali
Člani odprave na Grenland, ki sta jo organizirala AO Domžale in Mengeš, so že v petek 29. maja (v vsega 24 urah) s kombijem pripotovali v Köbenhaven, kjer jih je sprejel naš rojak Dolfi Rotovnik. Dan za tem so že odleteli na Grenland, kjer je sedaj sezona lepega vremena.
AO Rašica na Korošici
Člani AO Rašica iz Ljubljane so 6. in 7. t. m. priredili skupno turo na Korošico. Med številnimi vzponi velja omeniti Kamniško v Vršičih, ki sta jo v soboto ponovila Tine Bucik in Aleš Marinc in Centralni raz Dedca, ki ga je dan za tem Bucik plezal z Dušanom Poljakom.
Aktivni Celjani
V soboto 30. maja sta Čanžek in Pepevnik preplezala Zajedo Šit, Cankar in Palir pa z Miro Uršič (Impol) smer Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu. Dan kasneje je Pepevnik sam ponovil smer Sandija Wisiaka v Steni, Cankar, Povše, Šahova in Verdnik so s tečajniki preplezali Tečajniško smer v Mali Rinki, Golob in Vanovšek (vsi AO Celje) pa prav tako s tečajniki Vzhodno v Mali Rinki.
Pretekli teden so urejali okolje v Cinkarni, kjer so opravili že prek 400 delovnih ur. Aktivno so sodelovali tudi pri akciji NNNP.
V stenah nad Krmo
Iz AO Mojstrana so sporočili, da sta Kovač in Pečar 5. t. m. ponovila Uroševo grapo v Nad Šitom glavi. V nedeljo pa so Brežan, Miklič in Pečar preplezali Poševno zajedo v Velikem Draškem vrhu. »Imeli pa smo smolo, ker sta pred nama lezla dva v kavbojkah in teniških copatah, eden še brez čelade, ki sta hudo prožila skale. Pol ure smo se stiskali pod previs!«
V Krmi so bili tudi Radovljičani. V soboto sta Erženova in Stegnar ponovila smer Jesih-Potočnik. Kejžar in Kersnik pa SV raz Debele peči. Dan kasneje sta Jereb in Weisbacher ponovila Z steber, Kejžar in Kersnik pa Gostiša-Jesih (obe smeri sta v Toscu). V Trapezu sta Mravlje in Pogačar preplezala Dolar-Kilar-Vavken, Erženova in Stegnar pa Levo smer. V Velikem Draškem vrhu sta Bizjak in Potočnik plezala smer Herlec-Kodre, v Debeli peči pa Beguš in Zupan Z raz.
Zagrebčani plezali tudi v Sloveniji
Mesarič in Predovič (Željezničar) sta 17. maja ponovila Zupanovo v Koglu, 14 dni kasneje pa Hunikino v Vežici. Alikalfič in Draganič sta 17. maja preplezala Kamniško v Koglu. 30. maja sta Konfic (AS Križevac) in Kurtalj plezala Neznano v Vežici, Ognančevič (oba Velebit) pa s Pollakom (Kamnik) smer Kramar-Močnik v Koglu, dan kasneje z Rankom (Željezničar) pa Hunikino v Vežici.
Višina smeri v Kleku
Branko Ognančevič, bolj znan kot Džuzepe, član AO Velebit iz Zagreba je z višinomerom izmeril višino nekaterih smeri v Kleku. Omladinka naj bi bila visoka 120, Tajanstvena 145, HPD 152, Žoharjev steber 140, Dragmanova 130, Železničarska 140, prav toliko Glava, Plafonjerka 105, Tonkina prečnica pa 100 m. Najvišja je Brankova smer (160 m), nekatere pa so tudi zelo kratke: HPD-90 meri le 60, Vrijeskova ploščica pa 45 m.
Tri ženske ponovitve
Marička Frantar (Akademski AO) in Gita Vuga (AO Železničar) sta v nedeljo 31. maja preplezali Rumeno zajedo v Koglu, 7. t. m. pa Kamniško in Preložnikovo smer v Vršičih.
V nedeljo se dobimo
Že od srede decembra je v okviru oddaje »V nedeljo se dobimo«, ki jo za drugi radijski program pripravlja športno uredništvo, tudi rubrika »Novice iz planinskega in alpinističnega sveta«. Na sporedu je vsako nedeljo nekako ob 17.15.
Iz poročil AO
Zvone Andrejčič in Branka Legat (oba AO Radovljica) sta se v soboto 30. maja poročila in – kot že prenekateri alpinistični par pred njima – odšla naravnost v gore. V nedeljo sta namreč preplezala Direktno smer v Celovški špici. 1. in 2. t. m. pa sta bila pod Grossglocknerjem, toda bilo je pretoplo in sta morala pri bivaku obrniti.
Tomo Česen (AO Kranj) je v sredo 3. t. m. s soplezalcem preplezal kar štiri smeri v S steni Begunjščice. Kozorogovo, Desno, Frelihovo in Škratovo. Zadnje tri je ocenil, da so »zelo krušljive, primerne za zimo«.
Iz Obalnega AO pa so sporočili, da je Ines Božič z Janezom Benkovičem (AO Kamnik) ponovila smer Geršak-Grčar v Vežici in Češnovar-Srakar v Koglu. Peter Čižmek je sam ponovil Gobo in Nemško smer v Steni, s Škornikom pa še Rumeno zajedo in Češnovar-Srakar v Koglu. Sanja Vranac pa je z italijanskimi plezalci preplezala Rumeni raz v Mali Cini.
V nedeljo 31. maja sta Jože Štalekar in Franček Tamše (oba Slovenj Gradec) v navezi z Mitjo Kanellopulusom (Matica) preplezala Rumeno zajedo s Tržiško varianto in Virensovo. 7. t. m. pa je Tamše s Sašom Prosenjakom (tudi AO Slovenj Gradec) preplezal še Kovačevo, Zagorčevo in ZZ v Raduhi. Zajedo usmiljenja v Vežici sta 7. t. m. preplezala Lidija Honzak in Janez Marinčič (Matica).
OD TOD IN TAM
Everest najbolj zaželen
Komisija za ekspedicije UIAA objavila pregled rezervacij himalajskih vrhov v Nepalu, iz katerega je razvidno, da je še vedno najbolj zaželen cilj Everest. Jeseni bodo nanj krenili alpinisti iz ZDA (Z greben). Spomladi prihodnje leto bo lahko na vrsti ekspedicija iz SZ, ki ima v načrtu preplezati novo smer v JZ steni, jeseni pa kar dve – kanadska in španska (Katalonija), ki prav tako načrtuje ponovitev Jugoslovanske smeri po Z grebenu. Spomladanska sezona 1983 je rezervirana za Francoze, jesenska spet za Američane, zimska pa za Indijce. Spomladi 1984 bodo po sedanjem razporedu spet poskusili Španci (Baski), potem pa pridejo na vrsto Norvežani, Japonci, Švicarji, Avstrijci itd.
Nesreča japonskih alpinistov
Poskus velike japonske ekspedicije, da se povzpne na 7555 m visoki vrh Gonga v kitajski pokrajini Sečuan se je končal tragično. Osem od 35 udeležencev se je smrtno ponesrečilo pod vrhom.
Dovoljeni vzponi na nove vrhove
Nepalsko ministrstvo za turizem je objavilo seznam 35 himalajskih vrhov, na katere bo mogoče organizirati odprave. Od pomembnejših vrhov jih je sedaj na seznamu 122 od skupno 200, kolikor jih presega višino 6000 m. V kratkem pa poznavalci pričakujejo nove olajšave.
Švicarji na Minja Konka
V začetku aprila je na Kitajsko odpotovala 10-članska alpinistična odprava, ki jo je organiziral AAC v Zürichu. Njihov cilj je 7587 m visoki vrh Minja Konka, najvišji vrh izven Himalaje in Karakoruma, na katerega so se doslej povzpeli le dvakrat – leta 1932 Američani, leta 1957 pa Kitajci.
V južni steni Anapurne
Ena izmed poljskih alpinističnih odprav se je letos spomladi namenila tudi v J steno Anapurne in to s ciljem, da prepleza novo smer. Kakšen je bil izid še ni znano, iz pisma vodje Ryszarda Szafirskega je razvidno le, da so v začetku maja postavili tabor III na višini 6800 m in da so imeli pred tem hude težave na spodnjem delu rebra.
Hrana za alpiniste
Posebna komisija, ki že nekaj časa študira prehrano za odpravo sovjetskih alpinistov v JZ steno Everesta, je pred časom objavila del svojih izsledkov. Da bi ustrezala obema osnovnima zahtevama – maksimalni kaloričnosti in minimalni teži – bodo za višino okoli 6000 m pripravili obroke s 4000 Kcal, težke 930 g. Za tisoč metrov višje bodo obroki imeli le še 2600 kcal in težo 714 g. Za tiste, ki bodo poskušali na vrh, oz. na višino nad 8000 m pa predvidevajo 2500 kcal in 410 g.
Popularen Matterhorn
Najlepši vrh Evrope, za nekatere pa tudi sveta, Matterhorn (4477 m) je lansko leto povprečno obiskalo po 25 ljudi. Toda bili so dnevi, ko se je na vrhu zvrstilo tudi po sto in več alpinistov. Od dostopnih možnosti je še vedno najbolj popularna tista iz Zermatta.
Nova smer v Trioletu
Češkoslovaška alpinista Karel Jakeš in Bohuslav Mrozek sta v petih dneh (21. – 25. III. 1981) preplezala novo smer v severnih vesinah Aig de Triolet. Prvenstveno smer, ki poteka med Charletovo in Direttissimo sta ocenila s V+, A1.
Franci Savenc
Knjige na vrhovih odsev nemarnosti
Pravi planinci knjige varujejo, naključni in nevzgojeni sopotniki planinstva pa z njimi ne znajo ravnati – Prostor za vtise
Ljudje pogosto pravijo: »Ta hodi v hribe, to je dober človek.« Tako v resnici tudi mislijo, vendar pa ni malo dobrih poznavalcev ljudi, ki te dobrohotne modrosti ne jemljejo brez pridržkov.
Na take in podobne misli pridem vselej, kadar na kakem vrhu sežem po knjigi ali štampiljki. Večini ljudi niti najmanj ni do tega, da bi se napihovali in podpisovali, češ: »Le poglejte, kam vse me nosijo noge!« Podpišejo se zato, ker je to koristno iz različnih razlogov.
Podpis obiskovalca gora je dokaz, da se je ta na vrhu mudil in kdaj je bil tam. Če bi naneslo, da ga bo treba iskati, bodo reševalci prav na podlagi podpisa dobili napotek, kje naj iščejo. Zato tudi napišemo od kod prihajamo, kam gremo, kdo je v naši družbi, morda še kak drug vtis, denimo o vremenu in drugih okolnostih.
Vpisna knjiga je v urejeni človeški srenji tudi primeren prostor, kamor napišemo svoje vtise. Občudujemo lepoto narave ali karkoli, opišemo pristop, napišemo pesmico, se poklonimo naravi in se ji zahvalimo za vse, kar nam tako radodarno daje. Ohranjenih je nekaj takih knjig iz pionirskih časov našega planinstva in v njih imamo kaj videti! Ostale so dragocen spomin na minule dni, v njih so nam pustili spomine na sebe in nekdanje planince tudi veliki možje in žene našega naroda. In kako je danes?
Knjige in žigi se uspešno prebijajo skozi nevarni čas samo tamkaj, kjer je malo planincev ali bolje rečeno obiskovalcev. Upam, da lahko napišem, da pravi planinci knjige in okolje varujejo, naključni in nevzgojeni sopotniki planinstva pa počenjajo prava barbarstva.,
Knjige so raztrgane, popackane, onečaščene v pravem pomenu besede povsod tam, kamor ljudje pridemo brez večje muje in kjer je promet velik. Morda je edina izjema knjiga na vrhu Triglava, a še tam jo rešuje menda le to, da si jo ljudje podajamo iz roke v roko in res ni mogoče tvegati, da si našo neurejenost kdo zapomni ter nas morda celo kje opiše.
Knjige bi lahko bile dragocena pričevanja o naši hoji v gore in zato se izplača potruditi, da bi take tudi postale. Da se bomo v njih lahko našli še čez leta in obudili spomine ali pa se poveselili ob šegavosti in domiselnosti drugih planinskih romarjev.
Pavle Šegula
