S Himalaje v domače stene
Udeleženci himalajske odprave »Lotse 81« so dan po vrnitvi že plezali
Kdor ne pozna alpinistov, bi pričakoval, da je bilo udeležencem odprave v J steno Lotseja dva meseca surove Himalaje več kot dovolj in da bodo sedaj lep čas počivali. Toda dejstva govore drugače.
Franček Knez (Impol) je že naslednji dan po vrnitvi preplezal Modec-Režkovo smer v Štajerski Rinki (V+) in sestopil po Razu (III-IV). Oba vzpona je seveda opravil zelo hitro, kot je njegova navada čeprav je v steni preživel tudi hudo ploho. V soboto je plezal smer Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu. Verino v Štruci, sestopil pa po smeri Iglič-Verbič, v Skuti preplezal Plošče, potem pa prečil greben do Rinke in sestopil po Sazlay-Gerinovi smeri. V nedeljo je spet plezal: najprej varianto Igličeve s sestopom po Vzhodni (oboje Mala Rinka). Potem 1. P Baletke s prvenstveno izstopno varianto po razu, sestop po Dušanovem stebru in za konec še 1. P smeri X-7 v Turski gori. V treh dneh 13 smeri.
Za druge s tako izčrpnimi podatki ne moremo postreči, čeprav je znano, da so tudi že plezali, Iztok Tomazin je v navezi z Matjažem Ivnikom (oba AO Tržič) kljub ozeblinam na nogah, ki jih je dobil v J steni Lotseja, 30. maja preplezal Levi raz (Jeglič-Pintar) v Velikem Draškem vrhu (VI/V, 600 m).
V Julijcih, Karavankah in W. Kaiserju
Tudi konec zadnjega majskega tedna so Radovljičani dobro izkoristili za vzpone. Miro Pogačar in Janez Pretnar sta preplezala Merzbacherjevo in Vodniško smer v Totenkirchlu. Povedala sta, da so stene v Wilder Kaiserju že povsem kopne, sosednji Watzmann pa je še krepko zasnežen. Tatjana Eržen in Bojana Stegnar sta preplezala Zajedo v Nad Šitom glavi. Vili Božič in Anton Kejžar pa Centralno v Celovški špici (avstrijski del Karavank). V nedeljo pa sta Erženova in Stegnar ponovila Deržajevo v Mali Mojstrovki, Pogačar in Kejžar Zajedo v Nad Šitom glavi, Blaž Jereb in Tanja Kocjan (Impol) Raz Jalovca, Borut Kersnik in Anette Kocjan (Impol) pa Zajedo v Malem Jalovcu.
Plezajo tudi že v Steni
Alpinisti iz Mojstrane poročajo, da je v S steni Triglava že kar živahno, čeprav tudi še plazi. V nedeljo 31, maja so Matič, Pečan in Tenža preplezali raz Slovenskega stebra, sestopili pa so po Slovenski smeri. Dan pred tem pa so Brežanj, Čufar, Miklič in Pečan preplezali S raz Male Mojstrovke in Deržajevo smer.
V Vežici in Vršičih
Tomo Česen in Klemen Kobal sta 24. maja ponovila Perčičev steber. Česen in Tomaž Jamnik sta 10. maja preplezala smer Geršak-Grčar v Vežici, potem pa še Lukmanovo v Vršičih. Dan kasneje so Matej Kranjc, Marjan Ručigaj in Janez Triler preplezali Bolostajo v Vršičih, Matjaž Dolenc, Dušan in Helena Sajovic, ter Franci Markič (vsi AO Kranj) pa Lukmanovo.
Andromeda v Rzeniku
V nedeljo (31. maja) sta Zvone Drobnič in Pavle Kozjek (oba Matica) v 13 urah preplezala novo smer v krušljivi steni Rzenika. Vstopila sta po smeri Modec-Režek (1,5 R), nato pa nadaljevala naravnost navzgor, najprej po neizrazitih formacijah, sredi stene po zajedi, zgoraj pa med dvema značilnima strehama, oziroma točneje skozi desno po preduhu. Nova smer, ki sta jo imenovala Andromeda, ocenila pa s A2, VI-/IV-V, 500 m, poteka med Modec-Režkovo in Centralnim stebrom, toda sledov Benkovičevih poskusov nista našla (le-ta je, kakor kaže, poskušal bolj levo). V vsej smeri sta pustila en sam klin.
Napake, ki bodejo v oči
V četrti letošnji številki Bilogorskega planinara, ki ga izdaja PD Bilo iz Koprivnice na Hrvaškem, je tudi članek »Pozabljena senzacija« Klika Sakiba. To je pravzaprav kratek povzetek opisa, kako je Lawrence Wilson poskušal sam priti na vrh Everesta. Toda – poleg sta dve perorisbi, ki pa zaradi napak naravnost bodeta v oči. Povsem nepravilno je narisana Jugoslovanska smer (v JZ steni) in nejasno prikazana Normalna. Res škoda, da pride do česa takega v planinski reviji, ki je sicer zanimiva in ima že dokaj širok krog bralcev.
Uvodni članek v 4. številki Bilogorskega planinara je posvečen prof. dr. Vladimirju Blaškoviču, največ vsebine pa pohodom po transverzalah. Zanimiv je tudi članek Borislava Aleraja o 30-letnici hrvaške GRS. Isti avtor, ki je sedaj tudi načelnik komisije za GRS, je v zadnjem času objavil (poleg knjige o Kleku in alpinistih) še dva zanimiva članka – Nepoznana Medvednica ter Klek, zibelka planinstva.
Nejc Zaplotnik: Pot
V kratkem bo pri Cankarjevi založbi v zbirki »žepna knjiga« izšlo delo z naslovom: Pot. Na zanimiv in za vse dostopen način je v njem Nejc Zaplotnik popisal življenje alpinista, od rane mladosti do največjega uspeha – Everesta. V delu, ki bo zaradi cenenosti izdaje dostopno prav vsakomur, je avtor načel večni problem: alpinizem in življenje. In kdor pozna Zaplotnika kot pisca, ve, da ga je popisal na svež, zanimiv in svojski način.
Dvakrat Kamniška
Tone Kastelic in Tone Štancar sta 30. maja preplezala Kamniško smer v Vršičih. Dan kasneje pa so Janez Kastelic, brata Niko ter Silvo Novak in Andrej Žnidaršič preplezali smer enakega imena v Koglu. Za tem pa sta Kastelic in Žnidaršič ponovila še Centralno v Z steni Planjave.
Člani AO Impol v Raduhi
V soboto 30, maja so Milan Romih, Dani Tič in Jani Žigart preplezali Kovačevo smer in Desno od plat. Romih in Tič sama Edijev steber. Marjan Frešer in Bojan Veber pa Plate ter Levo od plat. V nedeljo sta Romih in Žigart ponovila še DD, Frešer in Veber pa Desno od plat ter Kovačevo smer. Vse te smeri so v Mali Raduhi, alpinisti pa člani AO Impol iz Slovenske Bistrice.
Slavko Cankar, Andrej Palir (oba AO Celje) ter Mira Uršič (Impol) so v soboto 30. maja preplezali smer Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu.
Klek in še enkrat v Paklenici
Člani AO Radovljica Anton Kejžar, Mirko Pogačar in Bojan Stegnar so bili sredi maja spet v Paklenici, kjer so opravili 18 vzponov. Od težjih smeri so ponovili Union. Sredi meseca je Milan Mravlje ponovil tudi Kamniško smer v Celovški špici. 23. in 24. maja pa so se Radovljičani s tovariši mudili tudi v steni Kleka. Čeprav je bilo vreme slabo, so opravili več ponovitev. Blaž Jereb ter sestri Anette in Tanja Kocjan (AO Impol) so preplezali Omladinsko smer ter Polprvenstveno, Stane Horvat (AO TAM) in Diana Lavrih pa Smer za kitaro in HPD.
Spet bivak pod Skuto
Bivak pod Skuto, ki so ga lani podrli, bo upajmo že letos spet lahko dajal zavetje. V soboto 30. maja je 25 članov AO Ljubljana-matica opravilo osnovna pripravljalna dela – zravnali in razširili so prostor in pripravili vse za betoniranje temeljev. Bivak, ki bo nekoliko večji od nekdanjega, bo na temelje iz doline prinesel helikopter. Boris Bertoncelj in Stene Belak sta 24. maja ponovila Tržiško smer v Koglu, dan kasneje pa še Skrajno levi steber v Velikem Draškem vrhu. Teden dni kasneje je Belak sam splezal iz Gamsovega skreta čez plošče in odlome (IV, III) na Veliki greben. Dan kasneje pa sta z Emilom Tratnikom (AO Idrija) ponovila smer Kilar-Levstek v Velikem Draškem vrhu, sestopila pa po Zimski smeri.
Na Škotskem je tudi plezal
Branimir Maltarič, alpinist iz Sarajeva, ki je bil letošnjo zimo službeno na Škotskem, je v tamkajšnjih gorah spoznaval tudi alpinizem. Opravil je dva lažja zimska vzpona, 6 km dolgo prečenje ter številne vzpone v nizkih granitnih stenah. Posebno ga je navdušilo plezanje lednih slapov, v katerih so škotski alpinisti pravi mojstri.
Poletni alpinistični tečaj
Komisija za alpinizem bo v dneh od 22. do 29. avgusta priredila poletni alpinistični tečaj v Poštarski koči na Vršiču. Nanj bodo sprejeti predvsem pripravniki tistih AO in AS, ki še nimajo lastnega inštruktorskega kadra za sistematično vzgojo. Za druge pa še vedno velja, da lahko svoje pripravnike prijavijo le skupaj z IA. Okvirna cena tečaja je 4.200 din na tečajnika. Od tega bo tretjino plačala KA PZS, drugo pa matično društvo in posameznik.
Tudi alpinizem na VŠTK
Smučarski klub Krplje na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani ima pestro dejavnost – od smučanja do izletov. Zadnje čase pa je zelo močna tudi skupina, ki se pod vodstvom Vida Mesariča ukvarja z alpinizmom. Ne z ekstremnim, bolj s hojo po brezpotju, čeprav plezajo tudi smeri, kot so Virensova v Koglu, Zeleniške špice, Slovenska v Steni, Hornova v Jalovcu itd. Ob vse večjem vpisu alpinistov na VŠTK lahko pričakujemo še večji razmah tovrstne dejavnosti in tudi formiranje katedre za planinstvo in alpinizem. Sicer pa o taki katedri razmišljajo že v Zagrebu, po svetu pa jih imajo že številne tovrstne fakultete.
Željko Poljak predsednik PZ Hrvatske
Planinska zveza Hrvatske je imela v začetku meseca redno letno konferenco, na kateri so izvolili tudi novega predsednika prof. dr. Željka Poljaka, dolgoletnega urednika revije »Naše planine« in pisca številnih planinskih vodnikov. Ob tem lahko zapišemo tudi, da je prav te dni prišel v prodajo tudi njegov vodnik »Planine Hrvatske«, točneje druga popravljena izdaja tega temeljnega dela. Prvo izdajo (1974) je dopolnil in jo opremil s povsem novimi fotografijami ( 161 črno belih in 32 barvnih) in 40 kartami. Cena je 350 din, nabaviti pa jo je mogoče tudi v ekonomatu PZS, Ljubljana – Dvoržakova 9.
Novi programi
Pred dnevi se je sestala posebna skupina strokovnjakov in pripravila še zadnje napotke za pripravo dveh knjižic: Programa za planinsko šolo ter Programa za planinske vodnike. Da bo novo delo res temeljito in obsežno, govore tudi dejstva – prvi program bo pripravljalo 11 avtorjev, končan pa naj bi bil do 20. septembra, drugega pa kar 16 končati pa ga računajo 20. februarja prihodnje leto.
Franci Savenc
Zanimivega branja na pretek
Privlačna majska številka Planinskega vestnika – Kar trije prispevki o Steni – Pogovor s Sergejem Kraigherjem ob 30-letnici taborniške organizacije v junijski številki
Zadrega s časom, predvsem pa redno delo uredniškega odbora ter tiskarne Jožeta Moškriča in spet berete opozorilce na nov Planinski vestnik za dve številki hkrati. Za majsko in junijsko letnika LXXXI. Majska se mi zdi najboljša letošnja doslej. Ne vem ali zaradi Stene, planinske mladine, vojaških žičnic, Paklenice, Eigerja ali pa zaradi priloge, v kateri govore številke z jasno in nedvoumno besedo.
Številko uvaja pogovor o vsakdanjih rečeh, ki zanimajo planinsko mladino, povzet po resničnih pogovorih na zimski Šoli za mladinske vodnike marca na Uskovnici,
Stena vabi v tej številki trikrat! Najprej kot 60 let stara razglednica z izzivalno vrisanimi smermi. Nato Koširjev prispevek o Nevini Prevc, prvi Slovenki v severni triglavski steni. In nazadnje Savenčev prispevek »Iz pisem Romana Szalaya«, v katerem je veliko zanimivega in kar osvetljuje manj znano v zgodovini slovenskega alpinizma in Stene.
Prepričan sem, da bodo za številne bralce PV (posebno mlajše) zanimivi podatki, ki jih je zbral Tomaž Budkovič o vojaških žičnicah v Julijskih Alpah v obdobju 1915-1917. Že tale stavek avtorja: »… Na področju Krnskega pogorja in Rombona so Avstrijci zgradili tako mogočen žičniški sistem, kakršnega Julijske Alpe verjetno ne bodo nikoli več doživele!«.
Bogat je tudi tisti del številke PV, ki opisuje in vabi na nam nekoliko odmaknjene planinske lepote: narodni park Veliko Paklenico, ognjeno goro Stromboli. K mislim nas vzpodbujajo prispevki kot: Danila Cedilnika »Tudi snežni leopard«, Janeza Brojana »Veličina narave in planin« in Luka Karničarja »Pa srečno« (snežni plaz); alpinistične storitve predstavljata Janez Benkovič (Štirje dvajsetletniki in Eiger) ter Stane Poljak (Beli cvet).
Franc Mulej razmišlja o vprašanjih na trekingih (treking je širok pojem skupinskega potovanja v prvobitne oziroma le delno civilizirane dežele in je lahko po težavnostnih stopnjah razločen: od lahkih potovanj, prek zahtevnejšega planinstva, vzponov do zelo težavnih vzponov v ekspedicijskem slogu), Silvo Kristan pa piše o šolski telesni vzgoji, ki da ni uglašena s strokovnim in družbenim vrednotenjem, pri čemer misli na planinstvo.
Bogate so redne rubrike, posebno vrednost pa daje številki statistična priloga, kjer si lahko vsakdo najde odgovore na najrazličnejša vprašanja. Posebno zgovorne so številke o članstvu (102412), o investicijah v pota in postojanke, pregled obiskov in pregled nesreč ter reševalnih akcij.
Junijsko številko je veselje vzeti v roke že zaradi imenitne naslovnice A. Doberleta (Anič Kuk). Na uvodnem mestu so uredniki PV ponatisnili pogovor Sergeja Kraigherja ob 30-letnici taborniške organizacije Jugoslavije. Ljubu Jasniču, Romanu Zupanu ter Gojku Bervarju je Sergej Kraigher odgovarjal namreč tudi na mnoga taka vprašanja, ki zadevajo planinsko mladino.
Lep je zapis Janeza Benkoviča, kamniškega plezalca, »klic Rzenika«. Tri srečanja s steno, globoko doživeta, še lepše popisana. Marijan Lipovšek dodaja iz svojih izkušenj in vedenja obilo dodatnega k Vogelnikovemu poročilu o Cerovičevem vodniku po Nacionalnemu parku Durmitor. Skupaj neverjetne delujeta njegovi 40 let stari fotografiji Žabljaka v primerjavi s krčevito neskladnimi oblikami nekaterih tamkajšnjih novih hotelov.
Podobno kot v prejšnji številki vojaške žičnice, sega v zgodovino prispevek dr. Ervina Mejaka, ko opisuje svoja vojaška doživetja v letu 1918 v Tirolskih gorah. Takrat so se mnogi Slovenci srečali s smučanjem, tedanjo opremo, visokogorskim smučanjem, alpinizmom seveda povezanim z vojaškimi nalogami. Prav je, da še živečim prvim smučarjem »iztrgamo« čim več spominov.
Med drugi branjem moram omeniti »70 let Erne Meškove« in »Oživelo lesje pod Blegošem« – o Francetu Tavčarju iz Čabrač; izredno veseli pa bodo sestavka Silva Kristana »Izleti z otroki« starši, saj premalo vemo o tem, koliko smejo otroci hoditi, koliko jih smemo obremenjevati; ne poznamo dovolj prijetnih igric za med potjo, ko otrokom usiha želja po hoji.
Tudi junijsko številko PV končujejo bogate rubrike Društvena novica (med drugim o delovanju nekaterih PD v tujini in o vzponu na Snežnik), Varstvo narave (Narodni park Risnjak, Ušivec, narodni parki v Nepalu, pravilnik za obiskovalce Tater). Planinska literatura (Moji kraški sprehodi – R. Dolhar, polemika med V. Smolejem in M. Koširjem) in druge.
Številko zares končuje prispevek Toneta Škarje »Lotse – južna stena«; stvarna ocena nedavno končane himalajske odprave, vrstice, ki bi pravzaprav sodile na prve strani, kot uvodnik ob velikem dejanju jugoslovanskih alpinistov.
Stane Urek
Zapozneli plazovi so lahko nevarni
V severni steni Triglava je pred dnevi z obrobja zgrmel v globino dokajšen snežni plaz
Obdobje, ko naj bi planince svarili pred snežnimi plazovi se je letos že izteklo in budnost je popustila, od alpinistov, ki so zadnjo nedeljo v maju plezali v kratki nemški smeri v Severni steni Triglava, pa smo z vedeli, da so se le za las umaknili nesreči, ko je z obrobja stene zgrmel v globino dokajšen snežni plaz.
V spomladanskem času plezalci ne smejo povsem zanemariti te možnosti, kar potrjuje tudi spomin na še ne tako oddaljeno preteklost, ko je plaz v Hudičevem žlebu v Prisojniku terjal troje smrtnih žrtev. Stene, v katerih je še sneg, so lahko še nekaj časa vir nevarnosti, ko visoke temperature in dež načnejo stabilnost snežne odeje, da se ta trga in drvi v globino.
Dogodek sam ni nič posebnega, take stvari se v gorah dogajajo vsako leto, k sreči takrat, ko v smereh ni navez. Tokrat je naveza bila več ali manj izven poti plazu, z nekoliko manj sreče, pa bi se ne mogla izogniti hujšim posledicam.
Zaradi dogodka ni razlogov za preplah, vendar pa naj alpinisti poskrbe, da bodo v steno vstopali čim bolj zgodaj, kar ne bo težko, saj je dan že dolg. Izogibajo pa naj se poznim uram, ko sonce v lepem vremenu na ledeniku že razrahlja snežno odejo.
Koristno bi tudi bilo, da se nekaj časa izogibajo tudi smerem, po katerih drve plazovi. Sicer pa je možno z opazovanjem ugotoviti, kakšne so razmere v območju trganja plazov ter na podlagi lastnih opažanj ustrezno ukrepati in prilagoditi vzpon razmeram. Ob današnjem obilju navez pač ne sme biti težko pregledati zaledja stene, saj se bo to vsem obrestovalo z večjo varnostjo.
To opozorilo smiselno velja tudi za druge predele, kjer so v vrhnjih delih sten še večje količine snega, posebej pa za naveze, ki se odločajo za vzpone v druge predele Alp. Zaradi večje nadmorske višine in stalne snežne odeje se tam možnost snežnih plazov ohranja skozi vse leto, kar zadnja leta dokazujejo tudi številne smrtne žrtve v vseh poletnih mesecih.
Pavle Šegula
