Alpinistične novice 25/1979

Še enkrat o Rzeniku

Pretekli teden se je v novico o vzponih v Rzeniku prikradla neljuba pomota. Prvi, ki je preplezal vse klasične smeri v tej steni, je bil Dušan Podbevšek (AO Kamnik), o čemer smo lani oktobra že poročali. K temu povejmo še, da ima Podbevšek v Rzeniku tudi prvenstveno varianto, poskušal pa se je tudi že s »problemom št. 1« – veliko zajedo, ki ji pravijo tudi Rumeni pas.
Dopolniti pa moramo tudi podatke za Janeza Benkoviča. V nedeljo 10. t. m. sta namreč z Jankom Plevelom vstopila še v Zajedo. Toda po sedmih urah sta se morala zaradi nevihte (raztežaj levo od mesta, kjer pride smer po Centralnem stebru izpod streh) odpovedati začrtani smeri in izplezati po Centralnem stebru. Ocena (dosedanje) Zajede je VI, A2, večinoma V.

VariantaHudičevega stebra
Tudi novica, da sta Davor Butkovič in Pavle Vranjica (oba AO Zagreb-matica) 2. t. m. le ponovila Hudičev steber v Prisojniku ne drži povsem. Preplezala sta namreč še 120 m nove variante (V+/V, 3 ure). Varianta »Desni rog hudiča« se odcepi od originalne smeri na polici pod značilnimi kamini. Namesto na desno naravnost navzgor, po levem gladkem stebru. V steni sta ostala dva klina.

Letošnja ledeniška šola
Od 30. t. m. do 2. julija bo pod Grossglocknerjem redni ledeniški tečaj v organizaciji KA PZS. Prijavijo se lahko vsi člani AO in AS in sicer z odobrenjem načelnika, če so aktivni že najmanj eno zimsko in dve letni sezoni. Prijavi morajo priložiti seznam vseh tur opravljenih v času od 29. novembra lani, sporočiti pa morajo tudi, če imajo zagotovljen prevoz, oziroma koliko udeležencev bi še lahko vzeli s seboj. Komisija za alpinizem do jutri sprejema tudi prijave inštruktorjev. O podrobnostih tečaja se kandidati lahko pouče pri načelnikih.

Obetavna sekcija
Alpinistična sekcija pri PD Delo je šele pričela z organiziranim delom, pa se že lahko pohvali z lepimi uspehi. Največ so jih dosegli s člani AO Domžale in Kamnik. Roman Cerar je opravil (s Slavcem Šikonjo, AO Domžale) 1. ponovitev variante Medov Ospu (5. maja), z Matjažem Veselkom (prav tako Domžale) pa je preplezal tudi Magično gobo v isti steni. Ta plezalec je potem s tovariši ponovil še Hunikino in Lahovo smer v Vežici. Trije so plezali tudi v Koglu Virensovo smer, Lojze Pleš in Roman Cerar (oba Delo) pa sta 2. t. m. preplezala tudi Pallavicinijev žleb v Grossglocknerju.

Ponovitve v BiH
Prvo soboto v tem mesecu so Maltarič, Mulaosmanovič in Vatrenjak opravili prvo ponovitev »Stupa« v Izgoreli Grudi (Prenj) Ocena V-VI, 700 m, 10 ur. Dan kasneje so isti plezalci opravili še ponovitev Bosanske smeri v istem vrhu (V, 700 m, 7 ur). Prvo ponovitev so opravili (7. t. m.) tudi Grabus, Kovačevič in Simič, in sicer Borisove smeri v Strmništu (IV+, A1, 130 m).

Zapleten dostop
Zoran Radetič in Filip Štucin (oba AO Črnuče) sta v soboto 10. t. m. za »ogrevanje« preplezala Črnolasko v Vežici, potem pa odhitela v Julijske Alpe. Prespala sta v Bivaku I in se v nedeljo navsezgodaj napotila po Škrlatičnih gredah mimo Bivaka IV pod Stenar. V steni le-tega sta potem preplezala še redko plezano Kaminsko smer. Spodnji kamini so bili seveda mokri, snega pa ni več in malo je tudi klinov. Omenimo še, da je Štucin z Lampičem že 26. maja letos ponovil smer Dolar – Kilar – Vavken v Trapezu, s Kuharjem pa 2. t. m. Direktno v Široki peči.

Precej vzponov v Vežici
Željko Perko in Iztok Tomazin (oba Tržič) sta poskušala opraviti prosto ponovitev – tokrat Perčičevega stebra. Vse jima je uspelo, razen treh (3) metrov v tretjem raztežju, kar sta ocenila s VI+, A1. (Toda tudi na tem mestu sta se morala le prijeti za nekaj klinov.) Trimetrsko streho (v drugem raztežju) sta ocenil s VI-, čeprav je bila poprej A2. V soboto 9. t. m. sta Akademskosmer plezala Kranjčana Kobal in M. Česen, Lahovo smer Dušan Blažin in Marička Sabolek (AAO), Perčičev steber pa Tržičana Ivnik in Meglič. Dan zatem je zadnja naveza ponovila Akademsko smer, Cimerman in Sajko (AO TAM) pa smer Grčar – Geršak.
Tudi teden dni pred tem stena Vežice ni samevala. Sajko in Vešligaj (TAM) sta 1. t. m. ponovila Akademsko smer, Kekec in Vidic pa dva dni kasneje Perčičev steber.

Ponovitve tudi drugod
Bizjak, Likar, Poljanec in Tratnik (vsi AO Idrija) so 10. t. m. preplezali Pallavicinijev žleb v Grossglocknerju. Razmere so imeli solidne, le voden led je povzročil nekaj težav. Toda snega skoraj ni več in vzpon postaja z vsakim dnem težji.
Lesjak in Verdnik (oba AO Celje) sta zaporedoma in v zelo kratkih časih ponovila tri smeri v Ojstrici: Levo smer (3. t. m.), Herletovo (9. t. m.) in Desnodan kasneje. Za zadnjo se jima zdi, da je ena najlepših klasičnih smeri pri nas.
Frantar in Markič (oba AO Tržič) sta v nedeljo 3. t. m. ponovila SteberRakove špice. Teden dni za njima pa sta Drašak in Skok (oba AO Kranj) ponovila Centralno smer v Babah.
Člani AO TAM so veliko plezali v Vršičih in Dedcu. Sajko in Vešligaj sta 9. t. m. ponovila Kamniško v Vršičih, isto smer pa dan kasneje še T. Topolovec in Žnidaršič. V soboto sta Žnidaršič in Topolovec preplezala še Šarino poč v Dedcu, v navezi s Cimermanom pa Desnosmer. V nedeljo je Vešligaj z Mojco Čepič preplezal Desno smer.

Jubilejno prečenje Tatr
Od 16. do 20. t. m. poteka tradicionalno, letos že deseto grebensko prečenje Zahodnih Tater, ki ga je pripravila Slovaška turistična (deloma planinska organizacija) zveza. Številni ljubitelji gora in rekreacije so odšli na pet dni dolgo pot, ki ima 120 km zračne linije in 7355 m vzpon. Start je bil v Štrpskem plesu.

AO Rašica najmlajši v Ljubljani
Alpinistični odsek, ki so ga ustanovili pred tremi leti, je zelo uspešen

LJUBLJANA – Leta 1976 so v Ljubljani ustanovili zadnji alpinistični odsek. Nekaterim zagnancem se je pridružila peščica alpinistov in že naslednje leto so imeli lastno alpinistično šolo, jeseni pa so bili prvi trije člani sprejeti med alpiniste.
Lani so imeli tudi že precej kvalitetnih vzponov. Njihova naveza je opravila prvi ponovitvi Medvoškesmeri in Osrednjega stebra – obe smeri sta v Travniku in sodita med težje. Preplezali so novo Rašiško smer v Dovškem Gamsovcu, ponovili Trikot, Dularjevo zajedo, prvenstveno so preplezali tudi v GlaviPlanjave in drugod. Seveda pa so pripravili tudi skupne ture, namenjene še posebej vzgoji mladih, lansko jesen pa so sprejeli med alpiniste še dva člana. Letos so se izkazali na smučarskem prvenstvu slovenskih alpinistov, saj so bili edini, ki so imeli na vseh treh tekmovanjih uvrščeni po dve ekipi.
Člani AO Rašica so z raznih koncev Ljubljane, vendar se sestajajo v Šentvidu, v Domu svobode, in sicer vsak četrtek med 19. in 20. uro. Čeprav letos še niso imeli alpinistične šole, je na vsakem sestanku dovolj zanimivo, zato vabijo vse, ki bi se jim želeli pridružiti, da se brez kakršne koli najave oglasijo.

ANDREJ BOŽIČ

Italijani in Nepalci skupaj na Sagarmato
LJUBLJANA – V tujih časnikih so se že pojavile novice, ki potrjujejo, da bo jeseni prihodnjega, leta odšla na Mount Everest mešana odprava v kateri bo 20 italijanskih alpinistov in 10 nepalskih, ki ne bodo le spremljevalci, temveč enakovredni člani. Stroške bodo nosili Italijani sami. S tem je padla v vodo tudi želja Poljakov, da bi v prihodnji sezoni organizirali podobno odpravo. Za zimski poskus namreč v nepalskem ministrstvu še vedno nočejo nič slišati.

F. S.

Kranjčani uspešni v Peruju
Naši alpinisti na vrhovih Alpamayo in Kitaraju (6036 m)

LJUBLJANA – Iz Huaraza je PZS dobila kratko brzojavko, ki jo je poslal zdravnik kranjske odprave »Alpamayo 79« dr. Matija Horvat. Sporoča, da so se 7. t. m. Pavle Oman (26), Drago Šegregur (26) in Milan Rebula (29), ki se je odpravi priključil v Peruju, po Italijanski smeri povzpeli na vrh.
Po razpoložljivih podatkih poteka smer prek severnega sedla in po JZ steni, prvi pa so jo preplezali Italijani leta 1975. Na vrh naj bi prišli iz tabora, ki so ga imeli na sedlu med vrhovoma Alpamayo (5947 m) in Kitaraju (6036 m). Smer so naši alpinisti kot kaže prvi ponovili. To pa ni edini uspeh odprave. Luka Karničar (23), član PD Jezersko in Matej Kranjc (22) sta se 11. t. m. na smučeh spustila prek severne stene Kitarajua, ki ima mestoma tudi 60 stopinj naklonine. Na ta vrh pa so se povzpeli tudi Marija Perčič (22), Tomo Česen (19), Matija Horvat (44), Marjan Ručigaj (30) in verjetno še kdo. Pomemben pa je zaključek – Vsi zdravi.

F.S.

Lepa doživetja
Izšla je knjiga Danila Cedilnika o odpravi na Makalu – Značilne so risbe
LJUBLJANA – Pred dnevi je mariborska založba Obzorja dala v prodajo knjigo Danila Cedilnika »Congma je hodil spredaj«.

PISEC IN ILUSTRATOR – Danilo Cedilnik

Danila Cedilnika poznamo že dolgo. Prijatelji alpinisti, ki ga kličejo na kratko Den, dobro poznajo njegove vzpone v domačih in tujih gorah, kratkih informacij o njih pa se najbrž spomni tudi vsakdo, ki spremlja alpinistične rubrike. Poznajo ga tudi bralci Planinskega vrstnika, saj objavlja doživete članke in risbe, s katerimi ilustrira nekatere svoje zapise. Poslušalci drugega radijskega programa in oddaj Odmevi z gora, pa ga poznajo tudi po sestavkih – kar 15 jih je bilo – o naši odpravi na Makalu, ki jim je dal skupni naslov: »Congma je hodil spredaj«.
Den ni bil na vrhu Makaluja. Malo pod njim ga je zadel kos ledu in mu preprečil namero. Toda okusil je vso težavnost južne stene in napor dostopnega marša, prav tako kot radost vseh nad uspehom odprave in idiličnost življenja med domorodci. In o vsem tem je pisal. Pa ne le to, z roko umetnika je obenem na papir lovil tudi pejsaže, like nosačev in vse, kar je videl.
Knjiga, ki je izšla v zbirki »Domače in tuje gore«, je na pogled sicer morda drobna, saj ima le 123 strani, je pa silno bogata. Bogata doživetij, značilnih ilustracij (tudi barvni posnetki so prav tako kot risbe s svinčnikom delo avtorja). Cedilnik v knjigi ni veren popisovalec dogodkov. Kdor bi iskal faktografskih podatkov bo celo razočaran; je bolj človek, ki razmišlja ob dogodkih in pripoveduje o svojem — intimnem doživljanju gore.

FRANCI SAVENC

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja