Med 38 smermi 4 prvenstvene
Iz ZDA so se vrnili naši alpinisti, ki so plezali v Yosemitih – Zadovoljni so kljub temu, da jim je močno nagajalo vreme

Prvi letošnji »Američani« so že doma. Marjan Frešer, Franček Knez in Bojč Veber, vsi člani AO Impol iz Slovenske Bistrice, z doseženim nadvse zadovoljni. Knez celo pravi: »Naredil sem več, kot bi si lahko zamislil v sanjah.« Res so lahko zadovoljni, saj so kljub izredno slabemu vremenu preplezali 38 težkih smeri in med njimi so štiri (morda celo pet) prvenstvene.
Prvih deset dni so imeli slabo vreme, nekajkrat pa je sneg zapadel celo v dolini. Toda plezali so kljub temu, in to vse smeri z ocenami V+ in več (do VIII+). 20. in 21. aprila sta Frešer in Knez preplezala v Yosemite Falls prvo prvenstvo (Peščeni raj: V, A1e). Presenetila ju je nevihta, zato sta si morala pomagati z dvema svedrovcema. Tudi druga njuna smer je v steni iste gore. Vstopila sta 1. maja toda šele opoldne, ker je bil zelo dolg sestop. Že ob petih popoldan ju je spet presenetila nevihta, ko pa sta vsa premočena le dočakala jutro, je bila vsa stena požledenela. Počakati sta morala do devetih, da se je led stopil. Druga noč ju je presenetila v tako izpostavljeni steni, da sta se morala za bivakiranje spustiti dva raztežaja nižje. Tretji dan pa je bilo spet tako mraz, da sta lahko začela šele, ko ju je ogrelo sonce. Pa še dvajsetkrat sta morala navrtati steno, da sta si izborila dostop na rob. Smer, ki ga jo imenovala Vzhodno od raja, sta ocenila s V+, A1e, plezala pa sta jo 22 ur. Za nameček sta morala na vrhu še pošteno gaziti – bilo je več kot poldrugi meter novega snega.
Potem se je vreme le popravilo in preplezali so – čeprav sta imela Frešer in Veber težave z meniskusom – številne krajše, toda težke smeri; Knez tudi z ameriškimi plezalci in solo, celo v sestopu. V dolino pa sta že prišla tudi Lidija Painkiher (Akademski AO) in Igor Škamperle (AO Postojna).
Ves prosti čas je Franček Knez posvetil ogledovanju desnega dela stene slavnega El Capitana, kjer dominira orjaški slap. Ugotovil je, da šele okoli poldne, ko se zrak dovolj ogreje, začne zračni tok razpihovati vodo na levo in desno. Do tedaj pa je stena ob robeh v glavnem suha. 18. in 19. maja so Knez, Painkiherjeva in Škamperle na desni strani slapu pritrdili pet vrvi. Tretji dan so bili v 12 urah čez steno in novo smer poimenovali Čura Mura (V. A1). 23. ter 24. maja sta Knez in Veber na enak način že pritrjevala vrvi na levi strani slapa. Knez pa je to smer preplezal (26. maja: Kača, V+, A1, 12 h) z ameriškim prijateljem Wailacejem, ker je Vebru spet nagajala noga.
Ko so odhajali v ZDA je Knez povedal, da ima »skromne« načrte: preplezali naj bi nekaj kratkih težkih smeri in ponovili eno izmed velikih tehničnih v El Capu. Šele ob povratku je priznal, da si je na tihem želel tudi kako skromno prvenstveno. Preplezal pa je kar štiri in morda celo pet. 14. maja sta namreč s Frešerjem vstopila v levi steber Sentinel Rocka. Toda po dveh raztežajih sta našla konzervo piva, zato sta se odločila za povratek in poskus po poklini nekoliko levo. Bila sta uspešna (V, A1), vendar jima nihče ni vedel povedati, ali je tam že kdo plezal.
V osrednjem delu El Capitana pa se praktično skoraj ni dalo plezati. Ena naveza je sicer steno preplezala, toda v zgornjem delu so ju skoraj ves čas zalivali slapovi. Upajmo, da bosta imela tod več sreče Lidija in Igor, ki sta se namenila v dolini ostati še kakih 15 dni.
Živahno v Raduhi
AO TAM je pred tednom pripravil skupno turo, ki se jo je udeležilo 13 članov, v steni Male Raduhe pa so opravili skupno 48 vzponov. Večina je plezala težje smeri, kot sta npr. Leva in Desna od Plat. Tone in Zvonko Galuf (oba AO Impol) ter Mirko Galun so 22. t. m. opravili 2. P Palme (V+/V).
Samorastniški alpinisti iz Osijeka
Brez tečajev in alpinistične šole so opravili precej zahtevnih vzponov
Začelo se je več ali manj po naključju. Na izletu je eden izmed sedanjih članov AS pri PD Jankovac pod Klekom srečal alpiniste in z njimi preplezal steno. Potem sta s prijateljem začela »na svoje«. Malo kasneje sta se včlanila v planinsko organizacijo, po dveh letih pa so pri PD Jankovac v Osijeku že ustanovili alpinistično sekcijo. Njihova pot pa je bila še naprej samorastniška brez povezanosti s KA PZ Hrvatske in strokovnega vodstva, zaživelo pa ni tudi pokroviteljstvo AO Zagreb-Matica. Plezati pa so kaj kmalu začeli tudi težke smeri, večino najtežjih v Kleku, pa tudi v Paklenici, kjer so preplezali celo prvenstveno varianto Velebitaške. V Julicih so ponovili kombinacijo Skalaška-Čop, bili so že v stenah Prenja in Durmitorja itd. V letu dni je šesterica, v kateri so sami srednješolci, opravila 256 vzponov. Najbolj zagnan je Miodrag Bogojevič, ki je opravil 86 vzponov, Silvio Šprem jih je 54, Oleg Antunič 40.
Ko so za prvomajske praznike spet prišli v Slovenijo, jih je iz Kamniške Bistrice dež prepodil v Osp, za katerega steno so tedaj le brali v naši rubriki. Našli so jo in tudi preplezali dve smeri. Ob tem pa so imeli še toliko časa, da so nabrali za deset vrečk smeti in vsaj malo počedili vznožje stene.

Pomaranča je težja!
V sestavek o prvenstvenem vzponu Kozjeka in Kraglja prek stene Rzenika pred tednom dni, se je prikradla napaka, ki pa bi lahko koga hudo zavedla. Njuna smer Peklenska pomaranča ne zasluži oceno V- (itd.), temveč VI-, A3/IV-V, A2 in je občutno lažja le v zgornjem delu.
Prodaja planinskih edicij
V ekonomatu PZS so spremenili urnik prodaje planinskih edicij. Vodnike, dnevnike, značke, zemljevide, leposlovno literaturo, vzgojno literaturo, nalepke, plakate, skratka vso pisano paleto edicij, ki jih je založila PZS ali posamezna PD, prodajajo odslej ob ponedeljkih od 14. do 18. ure, ob torkih, sredah, četrtkih in petkih pa med 10. in 14. uro. To velja za prodajo edicij v domu slovenskih planincev Zlatorog, Dvoržakova 9, Ljubljana.
Letno strokovno izpopolnjevanje
MK PZS razpisuje za MV, mentorje planinske vzgoje in planinske inštruktorje strokovno izpopolnjevanje, ki bo v času med 25. in 28. avgustom v skupini Venediger v Visokih Turah. Udeleženci se bodo med bivanjem v Essener-Rostocker Hütte seznanili z osnovami tehnike hoje v ledu in snegu in izvedli, če bo vreme dovoljevalo, vzpone na vrhove, višje od 3000 m. Organizacijske stroške krije MK PZS, stroške za bivanje in pot pa udeleženci sami ali PD, ki jih pošiljajo. Vsak udeleženec mora imeti veljaven potni list in hrano za tri dni. Obvezna je osebna in tehnična oprema za zimske vzpone – cepin, dereze, 2 vponki, pomožna vrvica in ledeniška očala. Pravico do udeležbe imajo aktivni MV, planinski mentorji in inštruktorji, ki so registrirani pri MK PZS. Rok prijav je do 15. julija letos.
Kaj so to proste ponovitve?
Alpinisti, ki se pri nas ukvarjajo s tem plezanjem, so se odločili za izhodišča
Čeprav je prosto plezanje veščina (in pojem), ki ga osvojijo udeleženci alpinističnih šol praviloma že takoj na začetku, so s pojmom »prosta ponovitev« še vedno precejšnje težave. Poseže namreč v zgornji del težavnostne lestvice (VI in več), ko brez sistematičnega treninga ne gre več, razen tega pa je v veliki soodvisnosti z etiko, poštenjem. Kaj pomeni ponoviti neko težko smer, po kateri so si še do nedavna vsi pomagali kvišku s klini, prosto?
O tem so se »prosti plezalci« pogovarjali te dni v prostorih PZS. Pogovor je bil nadvse zanimiv in poučen, kakor so menili udeleženci, kar je razumljivo, saj tujih vzorov praktično nimajo in le redki, so se doslej skusili z ekstremnim plezanjem na tujem. Ta dejavnost naših alpinistov, če je lahko tako imenujemo, je za sedaj še kar precej samonikla.
Prosto je tisto plezanje, ko se za vzpenjanje ali počivanje ne uporabljajo »umetni« pripomočki (izvzeta je magnezija, da roke na drse, pa seveda obutev in obleka). Ne velja pa varovanje od zgoraj! Tudi ne, če nekdo pleza v celoti ali pretežno (ključna mesta) kot drugi. In če pride do padca, se mora plezalec vrniti na stojišče – oziroma mesto, kjer lahko stoji prosto – in preplezati ponovno ves raztežaj prosto. Vse drugo, tudi če si je nekdo le enkrat pomagal s klinom, so poskusi.
Pogovor se je usmeril tudi k čistemu plezanju (pripomočki ne puščajo trajnih poškodb v steni, kot npr. klini) in o ta čas največjem problemu – ocenjevanju. Načrtov je precej in upajmo, da jih bo moč uresničiti.
Manjkajo letni načrti
Komisija za alpinizem PZS ponovno poziva vsa vodstva AO in AS, da predložijo načrte dela za letošnje leto. Ti so še posebno pomembni za vse, ki načrtujejo tudi kake akcije na tujem. Prošnje za oprostitev plačila pologa ob prehodu meje, bo pisarna PZS posredovala naprej le na osnovi načrtov.
Pripombe na kategorizacijo
Podkomisija za kvalitetni alpinizem PZS, ki je tudi delovno telo koordinacijske komisije za alpinizem PZ Jugoslavije, še naprej poziva vse, da pošljejo pripombe na sedanjo kategorizacijo alpinistov, oziroma predloge za novo. Vodstva AO (AS) so pred dnevi že dobila tudi nekaj osnovnih predlogov in napotkov, ki bi jih veljajo preučiti v širšem krogu, da bo nova kategorizacija kar najbolj verna podoba sedanje ravni našega alpinizma.
Še vedno pa podkomisija ni mogla zaključiti seznama predlogov za kategorizacijo v prihodnjem letu. Vso potrebno dokumentacijo je poslalo namreč le 21 AO (za 77 članov).

Beli pajek
Profesor Marijan Lipovšek, ki nas je že razveselil z res odličnimi prevodi tuje planinske literature (poleg avtorskega dela!), je te dni končal še eno nalogo, ki si jo je zadal. Za mariborsko založbo Obzorja je prevedel znano Harrerjevo delo o Eigerju »Beli pajek«.
Velika zajeda ali Rjavi pas
Srečo Rehberger in Andrej Štremfelj sta 19. t. m. opravila 4. P Velike zajede (Rjavi pas) v Rzeniku; VI, A1/IV-V, 410 m, 10 h. Dva dni kasneje je Rehberger z Igorjem Kalanom (vsi AO Kranj) preplezal še redko obiskano Smer Saša Kamenjeva v Dolgem hrbtu. Bile so dobre razmere, celo slapovi so bili še zaledeneli.
2. PP Italijanske smeri
29. preteklega meseca so Andrej Kokalj in Rok Kovač ter Peter Čižmek (Obalni AO, drugi Akademski) in Osojnik preplezali tri smeri v Osapski steni: Žago, Pero in Italijansko. Pomembno pri tem je, da je Kovač drugi (za Knezom letos spomladi), ki je Italijansko zmogel prosto (1. R in del drugega VII-, potem 15 m III, zgoraj nekako VI-.

Tri proste ponovitve
Pavle Kozjek (AO Matica) in Janez Skok (Akademski AO) sta 31. preteklega meseca opravila 4. PP Kamniške smeri v Koglu. Tudi onadva »nihata« med VI+ in VII- za oceno ključnega mesta. V sredo sta opravila še 2. PP smeri Šolar-Zajc (v 2. R, 5-6 m VII-, sicer V in lažje) in (verjetno 5.) PP Zupanove smeri (V+).
Živahna dejavnost Celjanov
O delu članov AO Celje smo nazadnje poročali ob prvomajskem srečanju v Paklenici. Takoj nato pa so plezali že v Mali Rinki in Mrzli gori. 14. in 15. preteklega meseca so imeli skupno turo na Okrešelj. Spet so plezali v obeh že omenjenih stenah, med prostovoljno delovno akcijo pa so zbrali (in odstraniti!) okoli 300 kg odpadkov.
V soboto 21. maja sta Slavko Cankar in Aco Pepevnik preplezala novo smer (Pepca: V+/III-IV, 9 h) v S steni Planjave. Začela sta nekako 50 m desno od vstopa v Smer zadnjega srečanja, zadnja dva raztežaja pa sta skupna z Gradišnikovo, ki jo nova smer v spodnji polovici tudi dvakrat križa. Drugi so ta dan in v nedeljo plezali v Mrzli gori, Mali Rinki, Dedcu, Škarjah, Mali Rinki. Marjana Šah je sama preplezala Steber Štajerske Rinke itd.

Šola, treking in J stena Anapurne
Komisija za odprave v tuja gorstva PZS je 2. t. m. sklenila, da pojdejo letos v Manang (Nepal) kot inštruktorji Janez Benkovič, Borut Bergant in Zvone Korenčan. Pridružil se jim bo tudi Vladimir Mesarič iz Zagreba, če mu bodo zagotovili sredstva, morda pa tudi Borislav Aleraj, ki je tudi zdravnik. V tem času bo tudi treking (od nekako 20. avgusta do 5. oktobra), informacije o njem pa bo posredovala pisarna PZS.
Vodja odprave »Anapurna 83« bo Andrej Štremfelj, medtem ko sta uradna organizatorja PZ Slovenije in SPD Trst. V odpravi bosta sodelovala Benkovič in Bergant, ki bosta odpravo počakala kar v Nepalu, v prvi polovici septembra pa bodo tja odpotovali še Bogdan Biščak, Lucioano Cergol, Matevž Lenarčič, Lidija Painkiher in Igor Škamperle. V načrtu imajo novo smer v levem delu J stene Anapurne (8078), sestopili pa naj bi po severni strani, koder vodi normalni dostop.
KA Vojvodine in Demavend
Komisijo za alpinizem PSZ Vojvodine, ki je menda nekdaj že obstojala, so ponovno ustanovili, načelnik pa je postal Varga Nandor iz Bečeja. Na prvem sestanku so ugotovili, da je za sedaj aktivna le sekcija pri PSD Železničar iz Novega Sada (o kateri smo že poročali). Sprejeli so tudi načrt dela, najpomembnejša akcija pa bo verjetno odprava »Demavend 83«, ki jo bo vodil Lazar Popara. Za najvišji vrh Irana (Demavend, 5671 m) so se odločili, ko so spoznali, da za vzpon na Ararat najbrž ne bi pravočasno dobili dovoljenje.
Na Ravnah marljiva
O aktivnosti članov AO Ravne je bilo zadnje čase bolj malo slišati, čeprav sodeč po podatkih, ki so jih sedaj posredovali, niso počivali. Zadnji dan zimske sezone sta Ježovnik in Kolar opravila 1. ZP smeri Levo od Plat v Raduhi. V Paklenici jih je bilo med prvomajskimi prazniki 14 in opravili so 167 vzponov. Potem so plezali v Ospu in tudi drugod. 15. maja sta Robi Jamnik in Rok Kolar v Uršlji gori opravila 1. PP Stanetove (VI, V+) in Spominske (V+) ter preplezala novo smer (Poč: VI/V+), ki poteka ob Jurharjevi. Teden dni kasneje sta prosto ponovila še Edijev steber v Raduhi (VI+/VI). Istega dne je prosto preplezal Kovačevo (1. PP Kolar- Maklin leta 1978), Motaln v navezi s še tremi tovariši.
V Belih vodah
16 članov AO Ljubljana-matica je konec preteklega meseca obiskalo dolino Bele vode (Italija). V višji legah je bilo še precej snega, pa tudi dež jih je oviral oba dneva. Kljub temu so preplezali precej smeri. Večina je ponovila Direttissimo v Cima delle Cenge, dve navezi tudi Bolfon-Perisutti v Pan di Zuccero, Martina Mihelič pa je s Pavletom Kozjekom ponovila smer, ki jo je prvi preplezal njen oče Tine Mihelič (v Cima delle Cenge).
Franci Savenc
Pomemben prispevek k varnosti v gorah
V Jasni na Slovaškem srečanje posvečeno varstvu pred plazovi – Zlasti preventiva

Gorske reševalne službe socialističnih držav se že nekaj let sestajajo v poletnih mesecih v eni izmed teh držav ter na simpozijih, obdelajo določeno temo s področja GRS, izmenjajo izkušnje ter tako povečajo svojo usposobljenost in pripravljenost. Ne nazadnje so taka srečanja koristna zaradi izmenjave podatkov o posameznih organizacijah, kar veliko prispeva k uspešnejšemu delovanju vsake GRS posebej in vseh kot celote. Letos je bilo tako srečanje v Jasni na Slovaškem, kjer je središče čehoslovaške službe snežnih plazov. Bilo je posvečeno varstvu pred plazovi, sodelovali pa so zastopniki Bolgarije, ČSSR, NDR, Romunije, SZ in naši.
Poudarek je bil na preventivi. Med drugim smo slišali izvajanja čehoslovaških specialistov o vplivu vremena in krajevnih posebnosti na nastanek plazov in bolgarske izkušnje o šolanju in uporabi lavinskih psov v reševalnih akcijah. Jugoslavija je bila zastopana z referati o medicinskih vidikih pri reševanju iz plazov, o sredstvih za iskanje zasutih v plazovih in s podatki o organizaciji ter izvedbi dneva varstva pred snežnimi plazovi, ki sta jih posredovala dr. J. Čezina in P. Šegula.
Govora je bilo tudi o reševanju iz plazov in preventivi v SSSR, o katastru plazov, vidikih priprave opozoril pred plazovi in podobnem.
Zastopniki NDR in Romunije so podrobneje opisali svoj način dela in šolanja. Poudarjeno je bilo, da je tudi planincem dežel, kjer sicer ne preže plazovi, nujno tovrstno znanje, saj so sicer lahek plen naravnih sil, kadar se nepripravljeni znajdejo v Alpah in drugih gorstvih, koder so snežni plazovi vsakdanji pojav.
Srečanje se je končalo z resolucijo, v kateri smo udeleženci ugotovili, da so taka srečanja koristna ter na določen način podobna srečanjem v okviru IKAR. Srečanja nedvomno prispevajo k širjenju varnostne kulture in tehnike ter preventive v gorah.
Peti simpozij bo posvečen reševanju v visokogorskem skalnatem svetu. Pripravila ga bo poljska GRS ob prazniku 75-letnice obstoja poleti 1984.
Pavle Šegula
Na Kredarici le streha nad glavo
Letos poleti bo Triglavski dom na Kredarici spet eno samo gradbišče. Opravljali bodo zadnja gradbena dela v novem delu, obnavljali pa bodo tudi stari del postojanke. Planinsko društvo Ljubljana-Matica zato obvešča vse, ki se letos odpravljajo v Triglavsko pogorje, da jim bodo na Kredarici lahko nudili le streho nad glavo v slabem vremenu.
Vsem planincem, še zlasti pa organizatorjem množičnih izletov priporočajo, da izlete usmerijo prek drugih triglavskih postojank ali pa sploh na druga področja.
Načrti del sicer predvidevajo postopno urejanje prenočitvenih zmogljivosti, toda kako bodo to sproti uresničevali, za sedaj še ni mogoče povedati. Zato bodo planinsko javnost obveščali o možnostih (vsaj) prenočevanja.
Spet začeli delati
Prvi dan junija so na Kredarici spet poprijeli za delo pri razširitvi in posodobitvi Triglavskega doma. Helikopter JLA je že zvozil na Kredarico potrebne stroje in gradbeni material, tako da so dela lahko nadaljevali po načrtu, po katerem mora biti postojanka nared do začetka septembra, 17. septembra pa jo bodo slovesno odprli.
J. D.