Alpinistične novice 24/1983

Med 38 smermi 4 prvenstvene

Iz ZDA so se vrnili naši alpinisti, ki so plezali v Yosemitih – Zado­voljni so kljub temu, da jim je močno nagajalo vreme

Prvi letošnji »Američani« so že doma. Marjan Frešer, Franček Knez in Bojč Veber, vsi člani AO Impol iz Slovenske Bistrice, z doseženim nadvse zadovoljni. Knez celo pravi: »Naredil sem več, kot bi si lahko zamislil v sanjah.« Res so lahko zadovoljni, saj so kljub izredno slabemu vremenu preplezali 38 težkih smeri in med njimi so štiri (morda celo pet) prvenstvene.
Prvih deset dni so imeli slabo vre­me, nekajkrat pa je sneg zapadel celo v dolini. Toda plezali so kljub temu, in to vse smeri z ocenami V+ in več (do VIII+). 20. in 21. aprila sta Frešer in Knez preplezala v Yosemite Falls prvo prvenstvo (Peščeni raj: V, A1e). Presenetila ju je nevihta, zato sta si morala pomagati z dvema svedrovce­ma. Tudi druga njuna smer je v steni iste gore. Vstopila sta 1. maja toda šele opoldne, ker je bil zelo dolg se­stop. Že ob petih popoldan ju je spet presenetila nevihta, ko pa sta vsa pre­močena le dočakala jutro, je bila vsa stena požledenela. Počakati sta mora­la do devetih, da se je led stopil. Dru­ga noč ju je presenetila v tako izpo­stavljeni steni, da sta se morala za bivakiranje spustiti dva raztežaja nižje. Tretji dan pa je bilo spet tako mraz, da sta lahko začela šele, ko ju je ogre­lo sonce. Pa še dvajsetkrat sta morala navrtati steno, da sta si izborila dostop na rob. Smer, ki ga jo imenovala Vzhodno od raja, sta ocenila s V+, A1e, plezala pa sta jo 22 ur. Za name­ček sta morala na vrhu še pošteno gaziti – bilo je več kot poldrugi meter novega snega.
Potem se je vreme le popravilo in preplezali so – čeprav sta imela Frešer in Veber težave z meniskusom – šte­vilne krajše, toda težke smeri; Knez tudi z ameriškimi plezalci in solo, celo v sestopu. V dolino pa sta že prišla tudi Lidija Painkiher (Akademski AO) in Igor Škamperle (AO Postojna).
Ves prosti čas je Franček Knez po­svetil ogledovanju desnega dela stene slavnega El Capitana, kjer dominira orjaški slap. Ugotovil je, da šele okoli poldne, ko se zrak dovolj ogreje, zač­ne zračni tok razpihovati vodo na levo in desno. Do tedaj pa je stena ob robeh v glavnem suha. 18. in 19. maja so Knez, Painkiherjeva in Škamperle na desni strani slapu pritrdili pet vrvi. Tretji dan so bili v 12 urah čez steno in novo smer poimenovali Čura Mura (V. A1). 23. ter 24. maja sta Knez in Veber na enak način že pritrjevala vrvi na levi strani slapa. Knez pa je to smer preplezal (26. maja: Kača, V+, A1, 12 h) z ameriškim prijateljem Wailacejem, ker je Vebru spet naga­jala noga.
Ko so odhajali v ZDA je Knez po­vedal, da ima »skromne« načrte: pre­plezali naj bi nekaj kratkih težkih smeri in ponovili eno izmed velikih tehničnih v El Capu. Šele ob povratku je priznal, da si je na tihem želel tudi kako skromno prvenstveno. Preplezal pa je kar štiri in morda celo pet. 14. maja sta namreč s Frešerjem vstopila v levi steber Sentinel Rocka. Toda po dveh raztežajih sta našla konzervo pi­va, zato sta se odločila za povratek in poskus po poklini nekoliko levo. Bila sta uspešna (V, A1), vendar jima nihče ni vedel povedati, ali je tam že kdo plezal.
V osrednjem delu El Capitana pa se praktično skoraj ni dalo plezati. Ena naveza je sicer steno preplezala, toda v zgornjem delu so ju skoraj ves čas zalivali slapovi. Upajmo, da bosta imela tod več sreče Lidija in Igor, ki sta se namenila v dolini ostati še kakih 15 dni.

Živahno v Raduhi
AO TAM je pred tednom pripravil skupno turo, ki se jo je udeležilo 13 članov, v steni Male Raduhe pa so opravili skupno 48 vzponov. Večina je plezala težje smeri, kot sta npr. Leva in Desna od Plat. Tone in Zvon­ko Galuf (oba AO Impol) ter Mirko Galun so 22. t. m. opravili 2. P Palme (V+/V).

Samorastniški alpinisti iz Osijeka
Brez tečajev in alpinistič­ne šole so opravili precej zahtevnih vzponov

Začelo se je več ali manj po naključju. Na izletu je eden izmed sedanjih članov AS pri PD Jankovac pod Klekom srečal alpiniste in z njimi preplezal steno. Potem sta s pri­jateljem začela »na svoje«. Malo ka­sneje sta se včlanila v planinsko orga­nizacijo, po dveh letih pa so pri PD Jankovac v Osijeku že ustanovili alpi­nistično sekcijo. Njihova pot pa je bila še naprej samorastniška brez poveza­nosti s KA PZ Hrvatske in strokovne­ga vodstva, zaživelo pa ni tudi pokro­viteljstvo AO Zagreb-Matica. Plezati pa so kaj kmalu začeli tudi težke sme­ri, večino najtežjih v Kleku, pa tudi v Paklenici, kjer so preplezali celo pr­venstveno varianto Velebitaške. V Julicih so ponovili kombinacijo Skalaška-Čop, bili so že v stenah Prenja in Durmitorja itd. V letu dni je šesterica, v kateri so sami srednješolci, opravila 256 vzponov. Najbolj zagnan je Miodrag Bogojevič, ki je opravil 86 vzpo­nov, Silvio Šprem jih je 54, Oleg Antunič 40.
Ko so za prvomajske praznike spet prišli v Slovenijo, jih je iz Kamniške Bistrice dež prepodil v Osp, za katere­ga steno so tedaj le brali v naši rubri­ki. Našli so jo in tudi preplezali dve smeri. Ob tem pa so imeli še toliko časa, da so nabrali za deset vrečk sme­ti in vsaj malo počedili vznožje stene.

Pomaranča je težja!
V sestavek o prvenstvenem vzponu Kozjeka in Kraglja prek stene Rzenika pred tednom dni, se je prikradla napaka, ki pa bi lahko koga hudo zavedla. Njuna smer Peklenska po­maranča ne zasluži oceno V- (itd.), temveč VI-, A3/IV-V, A2 in je ob­čutno lažja le v zgornjem delu.

Prodaja planinskih edicij
V ekonomatu PZS so spremenili urnik prodaje planinskih edicij. Vo­dnike, dnevnike, značke, zemljevi­de, leposlovno literaturo, vzgojno literaturo, nalepke, plakate, skratka vso pisano paleto edicij, ki jih je založila PZS ali posamezna PD, prodajajo odslej ob ponedeljkih od 14. do 18. ure, ob torkih, sredah, četrtkih in petkih pa med 10. in 14. uro. To velja za prodajo edicij v domu slovenskih planincev Zlato­rog, Dvoržakova 9, Ljubljana.

Letno strokovno izpopolnjevanje
MK PZS razpisuje za MV, mentorje planinske vzgoje in planinske inštruktorje strokovno izpopolnje­vanje, ki bo v času med 25. in 28. avgustom v skupini Venediger v Vi­sokih Turah. Udeleženci se bodo med bivanjem v Essener-Rostocker Hütte seznanili z osnovami tehnike hoje v ledu in snegu in izvedli, če bo vreme dovoljevalo, vzpone na vrho­ve, višje od 3000 m. Organizacijske stroške krije MK PZS, stroške za bivanje in pot pa udeleženci sami ali PD, ki jih pošiljajo. Vsak udeleže­nec mora imeti veljaven potni list in hrano za tri dni. Obvezna je osebna in tehnična oprema za zimske vzpo­ne – cepin, dereze, 2 vponki, po­možna vrvica in ledeniška očala. Pravico do udeležbe imajo aktivni MV, planinski mentorji in inštruk­torji, ki so registrirani pri MK PZS. Rok prijav je do 15. julija letos.

Kaj so to proste ponovitve?

Alpinisti, ki se pri nas uk­varjajo s tem plezanjem, so se odločili za izhodišča

Čeprav je prosto plezanje veščina (in pojem), ki ga osvojijo udeleženci alpinističnih šol praviloma že takoj na začetku, so s pojmom »prosta ponovitev« še vedno precejšnje težave. Poseže namreč v zgornji del težavnostne lestvice (VI in več), ko brez sistematičnega treninga ne gre več, razen tega pa je v veliki soodvisnosti z etiko, poštenjem. Kaj pomeni ponoviti neko težko smer, po kateri so si še do nedavna vsi pomaga­li kvišku s klini, prosto?
O tem so se »prosti plezalci« pogo­varjali te dni v prostorih PZS. Pogovor je bil nadvse zanimiv in poučen, kakor so menili udeleženci, kar je razumlji­vo, saj tujih vzorov praktično nimajo in le redki, so se doslej skusili z ek­stremnim plezanjem na tujem. Ta de­javnost naših alpinistov, če je lahko tako imenujemo, je za sedaj še kar precej samonikla.
Prosto je tisto plezanje, ko se za vzpenjanje ali počivanje ne uporab­ljajo »umetni« pripomočki (izvzeta je magnezija, da roke na drse, pa seveda obutev in obleka). Ne velja pa varo­vanje od zgoraj! Tudi ne, če nekdo pleza v celoti ali pretežno (ključna mesta) kot drugi. In če pride do pad­ca, se mora plezalec vrniti na stojišče – oziroma mesto, kjer lahko stoji pro­sto – in preplezati ponovno ves razte­žaj prosto. Vse drugo, tudi če si je nekdo le enkrat pomagal s klinom, so poskusi.
Pogovor se je usmeril tudi k čiste­mu plezanju (pripomočki ne puščajo trajnih poškodb v steni, kot npr. klini) in o ta čas največjem problemu – oce­njevanju. Načrtov je precej in upaj­mo, da jih bo moč uresničiti.

Manjkajo letni načrti
Komisija za alpinizem PZS ponov­no poziva vsa vodstva AO in AS, da predložijo načrte dela za letošnje leto. Ti so še posebno pomembni za vse, ki načrtujejo tudi kake akcije na tujem. Prošnje za oprostitev plačila pologa ob prehodu meje, bo pisarna PZS po­sredovala naprej le na osnovi načrtov.

Pripombe na kategorizacijo
Podkomisija za kvalitetni alpinizem PZS, ki je tudi delovno telo koordina­cijske komisije za alpinizem PZ Jugo­slavije, še naprej poziva vse, da poš­ljejo pripombe na sedanjo kategoriza­cijo alpinistov, oziroma predloge za novo. Vodstva AO (AS) so pred dne­vi že dobila tudi nekaj osnovnih predlogov in napotkov, ki bi jih veljajo preučiti v širšem krogu, da bo nova kategorizacija kar najbolj verna po­doba sedanje ravni našega alpinizma.
Še vedno pa podkomisija ni mogla zaključiti seznama predlogov za kate­gorizacijo v prihodnjem letu. Vso po­trebno dokumentacijo je poslalo na­mreč le 21 AO (za 77 članov).

Beli pajek
Profesor Marijan Lipovšek, ki nas je že razveselil z res odličnimi prevodi tuje planinske literature (poleg avtor­skega dela!), je te dni končal še eno nalogo, ki si jo je zadal. Za maribor­sko založbo Obzorja je prevedel zna­no Harrerjevo delo o Eigerju »Beli pajek«.

Velika zajeda ali Rjavi pas
Srečo Rehberger in Andrej Štrem­felj sta 19. t. m. opravila 4. P Velike zajede (Rjavi pas) v Rzeniku; VI, A1/IV-V, 410 m, 10 h. Dva dni ka­sneje je Rehberger z Igorjem Kala­nom (vsi AO Kranj) preplezal še red­ko obiskano Smer Saša Kamenjeva v Dolgem hrbtu. Bile so dobre razmere, celo slapovi so bili še zaledeneli.

2. PP Italijanske smeri
29. preteklega meseca so Andrej Kokalj in Rok Kovač ter Peter Čižmek (Obalni AO, drugi Akademski) in Osojnik preplezali tri smeri v Osapski steni: Žago, Pero in Italijan­sko. Pomembno pri tem je, da je Ko­vač drugi (za Knezom letos spomladi), ki je Italijansko zmogel prosto (1. R in del drugega VII-, potem 15 m III, zgoraj nekako VI-.

Tri proste ponovitve
Pavle Kozjek (AO Matica) in Janez Skok (Akademski AO) sta 31. prete­klega meseca opravila 4. PP Kamni­ške smeri v Koglu. Tudi onadva »ni­hata« med VI+ in VII- za oceno ključnega mesta. V sredo sta opravila še 2. PP smeri Šolar-Zajc (v 2. R, 5-6 m VII-, sicer V in lažje) in (verjetno 5.) PP Zupanove smeri (V+).

Živahna dejavnost Celjanov
O delu članov AO Celje smo na­zadnje poročali ob prvomajskem sre­čanju v Paklenici. Takoj nato pa so plezali že v Mali Rinki in Mrzli gori. 14. in 15. preteklega meseca so imeli skupno turo na Okrešelj. Spet so ple­zali v obeh že omenjenih stenah, med prostovoljno delovno akcijo pa so zbrali (in odstraniti!) okoli 300 kg od­padkov.
V soboto 21. maja sta Slavko Can­kar in Aco Pepevnik preplezala novo smer (Pepca: V+/III-IV, 9 h) v S steni Planjave. Začela sta nekako 50 m desno od vstopa v Smer zadnjega srečanja, zadnja dva raztežaja pa sta skupna z Gradišnikovo, ki jo nova smer v spodnji polovici tudi dvakrat križa. Drugi so ta dan in v nedeljo plezali v Mrzli gori, Mali Rinki, Ded­cu, Škarjah, Mali Rinki. Marjana Šah je sama preplezala Steber Štajerske Rinke itd.

Šola, treking in J stena Anapurne
Komisija za odprave v tuja gorstva PZS je 2. t. m. sklenila, da pojdejo letos v Manang (Nepal) kot inštruk­torji Janez Benkovič, Borut Bergant in Zvone Korenčan. Pridružil se jim bo tudi Vladimir Mesarič iz Zagreba, če mu bodo zagotovili sredstva, mor­da pa tudi Borislav Aleraj, ki je tudi zdravnik. V tem času bo tudi treking (od nekako 20. avgusta do 5. okto­bra), informacije o njem pa bo posre­dovala pisarna PZS.
Vodja odprave »Anapurna 83« bo Andrej Štremfelj, medtem ko sta ura­dna organizatorja PZ Slovenije in SPD Trst. V odpravi bosta sodelovala Benkovič in Bergant, ki bosta odpra­vo počakala kar v Nepalu, v prvi polo­vici septembra pa bodo tja odpotovali še Bogdan Biščak, Lucioano Cergol, Matevž Lenarčič, Lidija Painkiher in Igor Škamperle. V načrtu imajo novo smer v levem delu J stene Anapurne (8078), sestopili pa naj bi po severni strani, koder vodi normalni dostop.

KA Vojvodine in Demavend
Komisijo za alpinizem PSZ Vojvo­dine, ki je menda nekdaj že obstojala, so ponovno ustanovili, načelnik pa je postal Varga Nandor iz Bečeja. Na prvem sestanku so ugotovili, da je za sedaj aktivna le sekcija pri PSD Že­lezničar iz Novega Sada (o kateri smo že poročali). Sprejeli so tudi načrt dela, najpomembnejša akcija pa bo ver­jetno odprava »Demavend 83«, ki jo bo vodil Lazar Popara. Za najvišji vrh Irana (Demavend, 5671 m) so se od­ločili, ko so spoznali, da za vzpon na Ararat najbrž ne bi pravočasno dobili dovoljenje.

Na Ravnah marljiva
O aktivnosti članov AO Ravne je bilo zadnje čase bolj malo slišati, če­prav sodeč po podatkih, ki so jih sedaj posredovali, niso počivali. Zadnji dan zimske sezone sta Ježovnik in Kolar opravila 1. ZP smeri Levo od Plat v Raduhi. V Paklenici jih je bilo med prvomajskimi prazniki 14 in opravili so 167 vzponov. Potem so plezali v Ospu in tudi drugod. 15. maja sta Robi Jamnik in Rok Kolar v Uršlji gori opravila 1. PP Stanetove (VI, V+) in Spominske (V+) ter prepleza­la novo smer (Poč: VI/V+), ki poteka ob Jurharjevi. Teden dni kasneje sta prosto ponovila še Edijev steber v Raduhi (VI+/VI). Istega dne je pro­sto preplezal Kovačevo (1. PP Kolar- Maklin leta 1978), Motaln v navezi s še tremi tovariši.

V Belih vodah
16 članov AO Ljubljana-matica je konec preteklega meseca obiskalo do­lino Bele vode (Italija). V višji legah je bilo še precej snega, pa tudi dež jih je oviral oba dneva. Kljub temu so preplezali precej smeri. Večina je po­novila Direttissimo v Cima delle Cenge, dve navezi tudi Bolfon-Perisutti v Pan di Zuccero, Martina Mihelič pa je s Pavletom Kozjekom ponovila smer, ki jo je prvi preplezal njen oče Tine Mihelič (v Cima delle Cenge).

Franci Savenc

Pomemben prispevek k varnosti v gorah

V Jasni na Slovaškem srečanje posvečeno var­stvu pred plazovi – Zlasti preventiva

Gorske reševalne službe socialističnih držav se že nekaj let sestajajo v poletnih mesecih v eni izmed teh držav ter na simpozijih, obdelajo določeno temo s področja GRS, izmenjajo izkušnje ter tako povečajo svojo usposobljenost in pripravljenost. Ne nazadnje so taka srečanja koristna zaradi izmenjave podatkov o posameznih organizacijah, kar veliko prispeva k uspešnejšemu delo­vanju vsake GRS posebej in vseh kot celote. Letos je bilo tako srečanje v Jasni na Slovaškem, kjer je središče čehoslovaške službe snežnih plazov. Bilo je posvečeno varstvu pred plazovi, sodelovali pa so zastopniki Bolgarije, ČSSR, NDR, Romunije, SZ in naši.
Poudarek je bil na preventivi. Med drugim smo slišali izvajanja čehoslovaških specialistov o vplivu vremena in krajevnih posebnosti na nastanek plazov in bolgarske izkušnje o šolanju in uporabi lavinskih psov v reševalnih akcijah. Jugoslavija je bila zastopana z referati o medicinskih vidikih pri reševanju iz plazov, o sredstvih za iskanje zasutih v plazovih in s podatki o organizaciji ter izvedbi dneva var­stva pred snežnimi plazovi, ki sta jih posredovala dr. J. Čezina in P. Šegula.
Govora je bilo tudi o reševanju iz plazov in preventivi v SSSR, o kata­stru plazov, vidikih priprave opozoril pred plazovi in podobnem.
Zastopniki NDR in Romunije so podrobneje opisali svoj način dela in šolanja. Poudarjeno je bilo, da je tudi planincem dežel, kjer sicer ne preže plazovi, nujno tovrstno znanje, saj so sicer lahek plen naravnih sil, kadar se nepripravljeni znajdejo v Alpah in drugih gorstvih, koder so snežni pla­zovi vsakdanji pojav.
Srečanje se je končalo z resolucijo, v kateri smo udeleženci ugotovili, da so taka srečanja koristna ter na dolo­čen način podobna srečanjem v okvi­ru IKAR. Srečanja nedvomno prispe­vajo k širjenju varnostne kulture in tehnike ter preventive v gorah.
Peti simpozij bo posvečen reševa­nju v visokogorskem skalnatem svetu. Pripravila ga bo poljska GRS ob praz­niku 75-letnice obstoja poleti 1984.

Pavle Šegula

Na Kredarici le streha nad glavo
Letos poleti bo Triglavski dom na Kredarici spet eno samo gradbišče. Oprav­ljali bodo zadnja gradbena dela v novem delu, obnavljali pa bodo tudi stari del postojanke. Planin­sko društvo Ljubljana-Matica za­to obvešča vse, ki se letos odprav­ljajo v Triglavsko pogorje, da jim bodo na Kredarici lahko nudili le streho nad glavo v slabem vremenu.
Vsem planincem, še zlasti pa organizatorjem množičnih izletov priporočajo, da izlete usmerijo prek drugih triglavskih postojank ali pa sploh na druga področja.
Načrti del sicer predvidevajo postopno urejanje prenočitvenih zmogljivosti, toda kako bodo to sproti uresničevali, za sedaj še ni mogoče povedati. Zato bodo pla­ninsko javnost obveščali o možno­stih (vsaj) prenočevanja.

Spet začeli delati
Prvi dan junija so na Kredarici spet poprijeli za delo pri razširitvi in posodobitvi Triglavskega doma. Helikopter JLA je že zvozil na Kredarico potrebne stroje in gradbeni material, tako da so dela lahko nada­ljevali po načrtu, po katerem mora biti postojanka nared do začetka sep­tembra, 17. septembra pa jo bodo slovesno odprli.

J. D.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja