Alpinistične novice 23/1984

Proti ledenim prostranstvom največjega otoka na svetu
Na Grenlandijo je odpotovala mednarodna odprava, v kateri sta tudi naša alpinista Janko Humar in Peter Podgornik – Tudi Eskima

NOVA GORICA – Janko Humar, član Soškega AO (Tolmin) in Peter Podgornik, načelnik AO Nova Gorica, sta se včeraj pridružila italijanskim tovarišem in z njima odpotovala proti Svalbardu, ki nam je nekoliko bolj znan kot Grenland, naj večji otok sveta.

Čeprav sta se Humar in Podgornik ves čas temeljito pripravljala, sta še zadnje proste dni izkoristila za pleza­nje. 1. t. m. sta opravila prvenstveni (in verjetno sploh prvi) vzpon, prek J stene Velikega Škednja. Samotni ste­ber sta ocenila s V+/V, Al, 180 m, 5 h. Dan kasneje sta nadaljevala v J steni Jerebice in preplezala steber de­sno od Centralne grape. V spodnjem delu sta sicer našla dva klina, toda sklepata, da so ju pustili kateri od tistih, ki so se umaknili gladkim pe­čem v Grapi. Steber je visok 370 m, ocenila pa sta ga s VI—/IV-V, 6 h. Nadaljevala sta potem še tri raztežaje po Grapi, na koncu pa sta morala zaradi obilice snega prečiti še v J steno in se s težavo prebiti na greben ovešen s pastmi. Tretji dan je Podgornik z Robijem Rotom, takoj za njima pa sta plezala še Idrijčana Zlatko Gantar in Slavko Svetičič, opravi še 1. Ponovi­tev Jerebike v Velikem Škednju (SV stena). Zanimivo je, da sta Rot in Svetičič opravila PP (in potrdila oceno VI, sicer V-VI, AO, 200 m). Gantar in Svetičič sta dan pred tem PP smer ZSZ v Velikem Škednju.

Edina naša udeleženca mednarod­ne odprave »Grenland 84« sta zbrala zanimive podatke o svojih tovariših. Vodja odprave je Giani Pais Becher (36), GV in reševalec iz Auronza di Cadore, ki ima za seboj že prek tisoč alpinističnih tur. Bil je član italijanske odprave v Bolivijo in furlanske v Pe­ru, na Grenlandu pa je bil že trikrat, leta 1974, 1982 in lani.

Ane Kuitse (24) in Ferdinand Ma­que (23) sta Eskima iz Angmagssalika. Ana je že plezala v Dolomitih, njen tovariš pa je to doslej počel le v domačih gorah. Vodja je oba spoznal med predlansko odpravo. Antonio Colli (24) in Lusiano Zardini (23) sta »veverici« iz Gortine, Maurizio Dal´Omo (24) član kluba Ragni (Pajki), je soavtor doslej najtežje smeri na Grenlandiji (J stena Cyloom, 1982: 1000 m!). Lino di Lenardo je Rezijan, Slovenec, star 27 let, s števil­nimi težkimi vzponi. Roberto Mazzilis (24) iz Tolmezza, je eden najbolj priznanih ekstremnih plezalcev (pr­venstvene VII. in VIII. stopnje) Itali­je, za katerega pa je značilno, da izven domovine sploh še ni plezal. Luciano de Crignis (30) je inštruktor učiteljev smučanja, prvi ki je smučal z Mt. Mc Kinleya in ekstremno smučanje je njegov cilj tudi na tej odpravi. Mauro Corona (34) je odličen alpinist, ob tem pa še priznan kipar, tako da ima odprava tudi kulturno poslanstvo, Cristine Smiderle (30) je bila zdravni­ca že na odpravi, ki je preplezala S steber drugega najvišjega vrha na svetu K 2. Fabio Delisi (25) pa je vodnik in inštruktor iz Rima, s številnimi PrV, PP in vzponi v ledu.

Cilji odprave so znani – povzpeti se na še neosvojeno goro nad bivališčem eskimskega rodu Tunumut in ob tem opraviti še kar največ težkih alpini­stičnih tur. Sicer pa so domenjeni, da si bo po uresničenju osnovnega cilja, nadaljnje lahko izbirala vsaka naveza sama.

FRANCI SAVENC

Prečenje Kangčendzenge
TOKIO – Cuneo Šigehiro (37 Seiši Vada (35) in Toičiro Mitani (28) so 18. maja dosegli južni vrh (8491 m) Kangčendzenge in takoj nadaljevali naprej na centralni vrh (8478 m), ki je oddaljen še štiri kilometre. V močnem vetru so za ta del poti potrebovali kar sedem ur in pol. Po sestopu v izho­diščni (peti) tabor, ki so ga imeli na višini 8250 m, je Šigehiro zamenjal Masasi Teramoto (36) in prečenje so nadaljevali na glavni vrh Kangčendzenge (8586 m) in še zahodnega (Jalung- Kang, 8505).

OD TOD IN TAM

Bolgarsko prečenje
SOFIJA – Po velikem uspehu bol­garske odprave »Everest 84« je po vsej Bolgariji veliko navdušenje. Ge­neralni sekretar KPB Todor Živkov jim je poslal dolg telegram, v časopi­sih pa se vse bolj oblikuje misel, da se bo trajno zapisanim smerem pridružil še termin »Bolgarsko prečenje.« Me­nijo namreč, da so Američani leta 1963 opravili le delno prečenje vrha in da je bolgarsko prvo pravo.

Tudi Španke v Himalaji
MADRID – Letošnjo predmonsunsko sezono je v Himalaji tudi prva povsem ženska španska odprava. Šestčlansko ekipo iz Katalonije vodi 24-letna Emerita Rebustez, pomaga jim troje šerp, njih cilj pa je 6782 m visoka Kantega. Bazo so postavile v višini 4700 m, vzpon pa so si zamislile prek JV vesin. To smer je doslej pre­plezala le odprava Edmunda Hilaryja. (1961) in je posebno v zgornjem delu precej zahtevna.
Druga španska odprava pa se je namerila na Lotse (8400) in sicer po JV grebenu. Njen vodja je Anton Ferer (35), bazo pa so postavili na 5200 m.

Poljaki v Himalaji 1984
Kot vsako leto bodo tudi letos po­slali Poljaki v Himalajo svoje najbolj­še alpiniste. Kukuczka in Kurtyka se bosta preizkusila v Z steni Gaserbruma IV, ki je odbila že nekaj dobrih navez. Odprava pod vodstvom Wornerja, v kateri sodelujejo tudi tri čla­nice, pa bo poizkusila osvojiti D2. Wroclawski klub organizira odpravo v Karakorum, kjer bodo poizkušali pre­plezati 2000 m visoko JV steno sedemtisočaka Latok III.

Druge odprave pa bodo obiskale Grahwal Himalajo, J steno Sastopanta (7075 m), Shivling (6543 m), J greben Manasluja z Pungenskega le­denika, Jalung Kang z južne strani, za pozimi pa načrtujejo novo smer v Daulagiriju in skupno odpravo z Ka­nadčani na Čo Oju ali Anapurno.

Na vrhu Aconcague
Čilska ženska odprava je osvojila vrh tega argentinskega sedemtisočaka po Poljski smeri. Z vzponom so priče­le 2. februarja, 17. pa so stale na vrhu, potem ko so bile prisiljene zaradi snežnega viharja prebiti tri dni v dru­gem taboru (5750 m). To je bila edina samo ženska odprava te sezone.

Triglav in Bohinj
LJUBLJANA – Planinska založba Slovenije že razpošilja (in prodaja po 200 din) najnovejši kartografski edi­ciji: Triglav in Bohinj, »specialki« z merilom 1:20000. Obe sta popravlje­ni izdaji s precej novih podatkov predvsem o novozgrajenih gozdarskih cestah.

Sedemkrat Fitz Roy
BARILOČE – Zadnja sezona v Pa­tagoniji je bila izredna. Fitz Roy je na vrh sprejel kar sedem navez. 26. no­vembra so se nanj po Supercanaleti (dva bivaka, slabo vreme) povzpeli Italijani Ermanno Salvaterra, Olio Orlandi in Maurizio Giarolli. Od 2. Do 3. decembra so bili uspešni Švicarji Daniel Anker, Thomas Wüschner in Paul Nigg. Ponovili so Kalifornijsko smer (bivakirali so enkrat med vzpo­nom, drugič med sestopom.) 5. fe­bruarja sta stala na vrhu Švicarja Marco Pedrini in Romolo Nottaris, ki sta z dvema bivakoma ponovila Kali­fornijsko smer. Teden dni za njimi je bilo na vrhu kar šesterica (po Kalifor­nijski smeri): Američana Allen Cole Scott in John Backs Scott ter Francozi J. F. Lemine, J. M. Boucansaud, Pierre Faivre in Ives Astier. Plezalci iz Buenos Airesa Peter Friederich, Norberto Bendinger, Marcos Cosch in Eduardo Brenner so 15. marca prišli na vrh (skoraj) po novi smeri. Prve tri dolžine so plezali po Francoski, višje pa malce zahodno od nje. Po novi smeri pa so za konec uspeli še Španci. Za vzpenjanje so uporabili Francosko smer, se spuščali od zgoraj, opremili novo smer(!) in jo potem od spodaj v enem preplezali. Izjema, nov način ali – eksces?

Dvakrat so uspeli tudi na Cerru Torru. 25. oktobra po Maestrijevi smeri Italijana Salvaterra in Giarolli, 27. decembra pa sta bila na vrhu po isti smeri (1 B) še Švicarja Anker in Wüschner (ki sta na isti turneji pre­plezala tudi J steno Aconcague, Fran­cosko smer).

Odprava iz Lecca je z vrvmi opre­mila 500 m SV stene Cerro Mutallona. V steni, ki je sicer visoka kar 1400 m, so potem v štirih dneh uspeli Casimiro Ferrari (poskušal že 1980 in 82), Carlo Alde in Paolo Vitali. Na vrhu so bili 14. februarja.

O odličnih turah pa poročajo tudi izpod drugih gora, od Aconcague do Guillaumeta. Menda še ni bilo sezone, ko bi bilo v južnih Andih toliko uspeš­nih vzponov.

Novo vodstvo Planinske zveze Jugoslavije
Predsedujoči v predsed­stvu je prof. Vlado Stamenkov iz Makedonije
POPOVA ŠAPKA – Predsedstvo in volilna skupščina Planinske zveze Jugoslavije sicer nista sprejela kakih revolucionarnih sklepov, pa bodo vendarle mejnik. Planinska zveza Ju­goslavije začenja novo štiriletno ob­dobje z novim predsedstvom, ki ga sestavljajo predstavniki vseh republik in pokrajin, predsedujoči (z enolet­nim mandatom) je profesor metalur­gije dr. Vlado Stamenkov iz Skopja, njegov namestnik (in naslednik) pa predsednik PSS Vojvodine Božidar Grujič. Novi so tudi nekateri predsed­niki koordinacij

kih komisij. Za nas najpomembnejšo, koordinacijsko komisijo za alpinizem, s katero se je združila tudi nekdanja za odprave, bo vodil Bojan Pollak iz Kamnika.

Skupščina je sprejela tudi tekst sa­moupravnega sporazuma, ki ga bodo sedaj morale ratificirati še PZ, statut pa bo potrebno še prilagoditi in naj bi ga sprejelo predsedstvo konec leta.

Sicer pa – razen načelnih pripomb – na obeh sestankih ni bilo posebne raz­prave. Celo ob sprejemanju proraču­na ne. Pozna se, da ob minimalnih prispevkih, ki jih PZJ dobi, ni vredno razpravljati. Vprašanje, kako je mo­goče, da ves jugoslovanski alpinizem dobi (proračunsko, če bodo realizirani vsi prihodki) le 112.000 din, za orien­tacijski šport znotraj PZJ pa je predvidenih kar 300.000 din, pa tudi ni bilo odgovora.

FRANCI SAVENC

ALPINISTIČNE NOVICE

Prva seja KA
Novi načelnik komisije za alpini­zem PZS Igor Herzog je za torek ob 17. uri sklical prvo sejo. Prva točka dnevnega reda je organizacija dela, o čemer pa bo razprava tudi v nadalje­vanju. Ponovno bo namreč na spore­du strokovni svet, prav tako pa tudi nova organiziranost KA. Pa tudi pod točko razno se je nabralo veliko, še posebno, ker je do počitnic le še malo časa.

Zakonska naveza
Marija in Slavko Frantar (člana AO Rašica) sta zadnji dan maja šele po­poldan odšla od doma, pa vendarle do teme preplezala Bolostajo in Kamni­ško v Vršičih in se še spustila v dolino. 3. t. m. sta »odprla« Krmo. Ponovila sta Levi raz (V-VI, 600 m 5 h) v Velikem Draškem vrhu. Snega je do vstopov še veliko (ni za plezalke!), stene pa so skoraj kopne, je njuno sporočilo.

Novi smeri
Zvone Peterlin in Uroš Rupar sta v Ospu preplezala dve novi smeri. De­sno od Solze sta potegnila Lažnjivko (V AO), Žagi pa sta dodala vstopno varianto. Začela sta nekoliko stran od začetka smeri (proti Kratki) in po pol­drugem raztežaju (V-, AO) dosegla prvo stojišče. Veliko (Pajkovo) streho sta v soboto 2. t. m. v osmih urah ponovila Marko Čufar in Franc Lan­gerholc (vsi AO Škofja Loka). Zadnji je ob tem povedal: »To je eni najveli­častnejših tehničnih smeri in to ne le pri nas. Opremljena je že z vsem po­trebnim« Opravila sta tudi eno prvih ponovitev Lastovke v Mišji peči (Osp), ki jo tudi onadva ocenjujeta z A2, 1V+.

Ob tem pa poročajo tudi o nelju­bem dogodku. Franc Jensterle in Uroš Rupar sta pri spodnji postaji žičnice na Kokrsko sedlo (kjer sta prespala), pustila odvečno opremo. Ko pa sta se po preplezani Kamniški smeri v Koglu vrnila, sta bila brez čelne svetilke Petzl in plinskega kuhalnika. Da je bila mera polna, je Jensterle pod Koglom izgubil (rdečo) čelado Galibier. Priporočata se za kakršnekoli infor­macije.

Črna lepotica
Janez Jeglič in Silvo Karo (AO Domžale) sta 3. t. m. preplezala novo smer v Vežici, levo od Akademske. Vstop je 15 m levo od te, potem pa dokaj naravnost navzgor 150 m (V+, Al), dva raztežaja po Akademski in potem še samostojen izstop po kami­nu (20 m, V). V Črni lepotici, kot sta novo smer poimenovala, sta pustila sedem klinov (4 svedrovce), za celot­no turo pa sta potrebovala devet ur.

Še veliko nepojasnjenega
Priprava seznama »Alpinistič­no smučanje – pomembnejši smuki« gre h koncu in vse bolj jasno je, kako je akcija IN DOK službe PZS komaj še ujela zadnji vlak. Veliko je zbranega in ko bo urejeno, bo tudi objavljeno ter s tem dostopno vsem. Toda bolj ko sodelavci vrtajo po preteklosti, več je celo »kričečih« primerov, ki še niso pojasnjeni, so pa za poznavanje aktivnosti, ki se po­sebno letos izredno razvija, nadv­se pomembni.

Kdo je npr. prvi smučal skozi Ozebnik Jalovca? Dva Italijana sta menda lani decembra presmu­čala SZ greben Jalovca. Z vrha pa so menda smučali tudi že Nemci (Avstrijci?). Slišati je tudi, da so Avstrijci smučali izpod skoka v Zimski smeri Trapeza (Veliki Draški vrh). Še bolj je zanimiv podatek, da je naveza Casteilani- Milič-Gabršček februarja 1981 videla smučarja v Slovenski sme­ri, ki naj bi zaradi ugodnih snež­nih razmer Steno presmučal v ce­loti. Nepojasnjeni pa ostajajo tu­di podatki iz bližnje preteklosti. Kdo je smučal 24. marca letos po Smeri ob rebru v Grebencu (Mala Mojstrovka)? Kaže, da je bil s Primorske, saj so sledi njegovih smuči vodile v smeri Trente.

FRANCI SAVENC

V Koglu in Vežici
Rok Kovač je z Eriko Gregorka (oba Akademski AO) 3. t. m. prosto ponovil Srakar-Češnovar s Kranjsko varianto. Borut Bergant in Željko Perko (oba AO Tržič) sta ponovila Kamniško smer Črnuški navezi Patarčič-Prosen in Brenčič-Hribar-Zajec pa sta ponovili Rumeno zajedo.

Istega dne so veliko plezali tudi v Vežici. Miran Gabršek in Iztok To­mazin sta PP Kramar-Močnik, Andrej Kokalj in Tadej Slabe (vsi Akademski AO) pa Lahovo. To smer sta preple­zala tudi Darjo Durjava in Zoran Radetič (oba Matica). Litijska naveza je ponovila Pasjo v kombinaciji (zgoraj) s Kramar-Močnik, preplezali pa so tu­di G-G in Akademsko.

Tržaški vodnik
Pri založbi Lint v Trstu je izšel alpi­nistični vodnik Tullia Piemontesa, ki zajema Devin, Sesljan, Nabrežno in Napoleonsko cesto, Glinščico in – na­šo Osapsko steno (ta del je pripravil L. Cergol in obsega 20 strani). Vo­dnik je velik 20×13,5 cm, ima 246 strani, stane pa 18.000 Lit.

V Kleku so modrasi
Boris Benedičič (AO Črnuče) je z Jano Ogrinc (Matica) PP Damuzovo plafonierko, nadaljevala sta po Bran­kovi smeri in potem ponovila še HPD 90. Mišo Jugovič in Tine Kristan (oba AO Črnuče) pa sta med drugimi smermi preplezala Dragmanovo in Glavo. Pod steno Kleka pa tudi v njej so videvali modrase. Previdnost ni odveč!

Izpiti za inštruktorje
Komisija za alpinizem PZS obvešča vse kandidate za alpinistične inštruk­torje, da bodo izpiti za Ljubljančane 19. t. m. (s pričetkom ob 14. uri) pod šmarnogorsko Grmado. Štajerci in Korošci jih bodo imeli na Okrešlju, zbor za vse bo 22. t. m. ob 20. uri. Vsi drugi pa se naj zberejo pod Turncem 23. t. m. ob 8. uri. Pred praktičnim preskusom bodo popravni izpiti iz teoretičnih predmetov, vsi pa morajo prinesti s seboj popolno plezalno opremo.

Velika udeležba
Da postaja visokogorsko turno smučanje resnično vse bolj priljublje­no, so lahko ugotovili vsi, ki so pred tednom dni krenili na klasična izhodi­šča. Na Kotovem sedlu jih je bilo menda samo v soboto kakih 60, od tega polovico iz Avstrije. Kredarico pa je obiskalo vsaj 150 smučarjev, od katerih jih je večina potem smučala Za Cmirom v Vrata.

V nedeljo so imeli zgoraj še plast nepredelanega snega, nižje, tja do 1500, 1600 metrov pa je bila smuka – glede na letni čas izredna. Vsaj četrti­na udeležencev turnih smukov je opremljena s posebnimi turnosmučarskimi vezmi. Vsa pohvala pa gre tudi meteorološki posadki na Kredarici, ki je stočila obilo dobrega čaja, pripravi­la pa tudi enolončnico. Z avtobusoma so se prepeljali kar do Garaž v Krmi, da je bilo hoje kar najmanj.

Predstavitev alpinistične opreme
Zaradi vse večjega pomanjkanja primerne alpinistične opreme se je vodstvo AO Ljubljana-Matica dome­nilo z Vladimirom Mesaričem-Dadom, da 14. t. m. ob 20. uri predstavi svoje izdelke. Mesarič, član AO Željezničar iz Zagreba in vsestranski alpi­nist, bil je tudi udeleženec naše od­prave na Everest, vodja lanske na Kang Guru, bo opremo, ki jo izdeluje (popoldanska obrt) predstavil v pro­storih PD Matica na Trdinovi 8.

Sporočilo AO IMPOL
Milan Romih in Dani Tič sta 26. maja preplezala novo smer (Špička, IV, 130 m) desno od Szalay-Gerinovega grebena v Turski gori. Popoldan pa sta presmučala Sestopno grapo v Mrzli gori. Istega dne je Mira Uršič s Palirjem (AO Celje) in Zoričem (AO Kozjak) ponovila Sarino poč v Dedcu. Dan kasneje pa sta Knez in Pečovnik (vsi AO IMPOL) uprizorila malo »dirko« v ostenju Klemenče peči, saj sta preplezala vsak po deset smeri.

Plezalski vodnički
Iz Idrije so sporočili, da so iz­delali alpinistični vodnik Zadnja Trenta, ki zajema vse smeri tega področja. Vodnik je opremljen z odličnimi fotografijami, zemljevi­dom, za vsako smer je natisnjena shema, vmes pa so še risbe stanov in postojank. Cena vodnika je 350 din (za več kot 10 izvodov 300), naročiti pa jih je mogoče pri avtorjih: Milan Černilogar, Bu­kovo 58 ali Slavko Svetičič, Šebrelje 47 – 65282 Cerkno.

Pri Planinski založbi Slovenije je v zaključni fazi vodniček Mangrtska dolina (steni Vevnice in M. K. Mangrta), pred poletjem pa bo morda izšel še za dolomitsko sku­pino Sella. Vodnik Krnska skupi­na, ki ga pripravlja Edo Kozorog, je tudi že napisan (in narisan). Z Raven poročajo, da je njihova edicija za Raduho, Uršljo in Peco tudi že gotova.

Za udeležence AS
Alpinistični odsek PD Celje je na Okrešlju organiziral izpopolnjevanje tečajnikov-udeležencev letošnje alpi­nistične šole. Poučili so jih o pravil­nem varovanju, reševanju in samoreševanju ter gibanju po snežnih vesinah z uporabo cepina.

Nad Ospom in v Paklenici
Igor Škamperle (AO Postojna) je 31. maja v navezi z Mirkom Kranjcem prosto ponovil Italijansko v Ospaski steni 2. t. m. sta z Radom Fabjanom (tudi AO Postojna) ponovila Jenjavo in dan kasneje še Albatrosa v Paklenici.

Češkoslovaški alpinizem
Češkoslovaški alpinisti, ki bi morali te dni potovati skozi naše kraje v Paklenico, so sporočili, da zaradi formal­nih ovir pridejo šele 20. t. m. Jiři Novak, njihov vodja (in vodja jesen­ske odprave v Z steno Daulagirija), bo zato v Ljubljani predaval šele 26. ali 27. t. m. Sporočilu je dodal še, da so člani njihove himalajske odprave v J steno Lotse Šara dosegli enega največjih letošnjih uspehov v Nepalu. 20. in 21. preteklega meseca so se na vrh povzpeli Zoltan Demjan, Jožef Rakoncaj (lani je bil na K 2 z Italijani in mu je to že drugi osemtisočak), Jaromil Stejskal in Peter Božik.

Alpin Magazin, maj 1984
V zadnjih dveh letih je na najvišjih vrhovih sveta umrlo osem vrhunskih alpinistov (od R. Karla, treh Angležev in prav toliko Japoncev, do Nejca Za­plotnika), ki smo jih imeli že za ne­ranljive. Ali res preveč zaupamo ču­dežem znanosti in tehnike ter smo prepričani, da smo z njimi vsemu kos? Ali pa smo mejo mogočega postavili previsoko, v uvodniku Alpin Magazi­na vprašuje Reinhold Messner, revija pa prinaša še številne zanimivosti.

Po velikem uspehu filma o Eigerjevi steni imajo v ZRN v načrtu serijo filmov o velikih alpskih stenah.

Christopher Profit je pozimi v dveh dneh sam preplezal celotni Peutereyski greben. Sam je preplezal tudi že Z steno Druja ter kombinacijo S stena Droites-Talefre-Mrtvaški prt.

Avstralija je v svetovnem alpinistič­nem vrhu predvsem po zaslugi Kima Carrigana. Decembra lani je preplezal smer z oceno 30, kar bi bilo po UIAA najmanj X.

Polemik o prostem in klasičnem plezanju ni dovolj le pri nas, o tem kaj je in kaj ni klasično, se sprašujejo tudi v ZRN.

Alpin Extrem predstavlja V steno Fleischbanka (Wilder Kaiser) ter naj­težje smeri v južni Franciji.

Življenje Johna Watermana je kot legenda: med prvenstvenim vzponom na Aljaski je bil sam 124 dni, ko se je vrnil je moral kmalu na psihiatrično zdravljenje, nato pa je odšel nazaj na sever, zopet sam in tam umrl. Popolna nekompromisnost ga je vodila k zad­njim odkritjem boja med preživetjem in smrtjo.

IRENA KOMPREJ

Alpinistična šola
Zadnjo soboto v maju je alpi­nistični odsek Celje na Okrešlju organiziral tečaj za praktič­no izpopolnjevanje tečajnikov alpinistične šole. Pod vod­stvom članov in inštruktorjev so se učili varovanja, reševanja in samoreševanja ter gibanja v snežnih razmerah z uporabo cepina. Od alpinističnega pod­mladka si vsako leto veliko obetamo, seveda pa je zaen­krat še prezgodaj soditi o kva­liteti posameznikov.

Na kratko bi vas želeli sezna­niti z vsebino osnutka alpini­stičnega pravilnika, ki ga je pripravila komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slove­nije in je bil v razpravi do 30. 5. 1984.

Alpinistična vzgoja poteka po naslednjih stopnjah: alpini­stična šola, poletni in zimski začetniški alpinistični tečaj, poletni in zimski alpinistični tabor, ledeniški tečaj, tečaj za alpinistične inštruktorje, ob­novitveni seminar za alpini­stične inštruktorje, tečaj in ob­novitveni seminar za gorske vodnike. Na osnovi pridoblje­nega znanja si alpinistični na­zivi sledijo takole: tečajnik, mlajši in starejši pripravnik, alpinist, alpinistični inštruktor ter gorski vodnik.

Alpinistični tečajnik je lahko vsak telesno in duševno zdrav član planinske organizacije, ki obvlada snov planinske šole in obiskuje osnovno alpinistično šolo. Če je mlajši od 18 let, mo­ra imeti pisno soglasje staršev. Praviloma ne sme biti mlajši od 16 let. Če je mlajši, mora obvezno opraviti najprej tečaj za mladinskega vodnika. Alpi­nistični tečajnik mora biti nez­godno zavarovan takoj, ko vstopi v alpinistično šolo, ple­za pa lahko le v navezi z alpini­sti in vedno v soglasju z načel­nikom ali vodjo šole. Mlajši pripravniki smejo plezalni vrtec obiskati le v spremstvu alpinistov ali alpinističnih in­štruktorjev ter plezati do III. težavnostne stopnje s predho­dnim soglasjem načelnika ali vodje plezalne šole. Starostna meja, ko lahko tečajnik posta­ne mlajši pripravnik je 17 let, alpinist pa lahko postane z naj­manj 19 leti ter tremi leti alpi­nističnega udejstvovanja. Se­veda pa mora slednji izpolniti še vrsto pogojev za sprejem, kot so: osebna zrelost, odgo­vornost, sposobnost samostojnega vodenja naveze v IV. (alpinistke v III.) težavnostni stopnji, imeti mora najmanj 30 plezalnih vzponov, opraviti pa mora tudi teoretični in praktič­ni preizkus znanja.

CM