Alpinistične novice 22/1983

Med najtežjimi v Kamniških

Janez Jeglič in Silvo Karo, naveza domžalskega AO, ki se je že nekajkrat izkazala tako doma kot na tujem, je 15. t. m. preplezala novo smer v spomin letos pozimi ponesrečenemu Ciri­lu Homarju. Prvenstveni vzpon sta opravila prek gladkih plošč v J steni Planjave, v predelu, kjer do­slej ni bilo še nobene smeri. Vsto­pila sta nekako 200 m levo od začetka Sončne smeri, o težavnosti vzpona pa govori ocena sama (še posebno čas plezanja! A1-2, 200 m, 13 h. Povedala sta, da sta si morala na enem mestu poma­gati tudi s prečenjem v nihaju. Ne izključujeta možnosti novih smeri v bližini. Prav gotovo pa brez iz­piljene tehnike in vsestranske pri­pravljenosti ne bo šlo.

»Pajek« trinajst dni v Eigerju
Pavol Pochyl Iz Bratislave je začrtal še tretjo češkoslovaško smer v steni te gore

Severna stena Eigerja s skoraj 1800 m relativne višine in strmimi ledišči sredi črnih skal vabi alpiniste že 50 let in več. Vsaka ponovitev smeri v tej steni je veliko dejanje, preplezati novo smer pa je dano le izbrancem. Niso jih zaustavile ne policijske prepovedi ne smrt tovarišev in že nekaj let nazaj tudi zima ni več nepremagljiva ovira. Neprekinjena snežišča so včasih celo edini prehod, skale, ki so trdno primrznjene, pa so videti manj nevarne.
Že leta 1935 sta Karl Mehringer in Max Sedlmayr skušala preplezati smer, ki sta si jo zamislila tako rekoč v vpadnici vrha. Prišla sta le do Druge­ga snežišča in preminila na prostoru, ki se ga je oprijelo ime Bivak smrti. Ni natanko znano, koliko je bilo še po­skusov, na vsak način pa velja omeniti tri odlične češkoslovaške »odprave«. Pechouš, Prochaska, Pulpan in Zajic so leta 1976 v 13 dneh dosegli drugi skalni pas. Leto kasneje so Pechouš, Pulpan in Prochaska prišli še enkrat in so s Paleničekom (v 12 dneh) dosegli celo Tretje snežišče tik pod vršno ste­no, a so se potem morali obrniti zaradi slabega vremena. Le Jiri Pechouš je prišel še tretjič. Z Jarolinom, dr. Jirko, Skopecom, Smejkalom in Šleglom so vstopili na dan žena leta 1978. V težkih razmerah so garali tako rekoč brez prestanka, postavili pet taborov v steni – plezali so namreč v modificira­nem ekspedicijskem stilu – dosegli so že sredino vršnega stebra, potem pa se je zaradi popolne izčrpanosti začel umik. Smejkala je zaradi hudih oze­blin iz stene rešil helikopter, Pechouš in Šlegl pa sta 29. aprila umrla nepo­sredno pod vrhom (najverjetneje na Muhi).

Pavol Pochylý

Tam, kjer so omagali njegovi tova­riši, pa je uspel 38-letni Pavol Pochyl, med tovariši znan kot Pajek, sicer pa član TJ Karpatia iz Bratislave. 2. aprila letos je bil na vrhu 3970 m visokega Eigerja, potem ko je v 13 dneh v severno steno začrtal še tretjo čehoslovaško smer – Idealno direttisimo.
Na Mali Scheidegg so prišli pravza­prav trije, toda dva, eden od njiju je bil filmski snemalec, sta bila za dolin­sko ekipo. V steni je bil Pavol sam in če se na številnih turah ne bi ojeklenil, ne bi zdržal. Malo pod robom stene se mu je strgal jermen na derezi in pleza­ti je moral z eno samo. Zadnjo noč je predremal kleče, za vrv pa se je držal z zobmi. Z vrha gore se je komaj še odvlekel …

Organiziranost alpinizma še vedno šepa
Predsedstvo Planinske zveze Jugoslavije se je se­stalo pod Šaro

V Brezovici pod Šaro se je sestalo predsedstvo PZ Jugosla­vije s predsedniki koordinacijskih ko­misij. Po splošni oceni je bila seja plodna, čeprav so nekatere pomemb­ne predloge preložili na jesensko za­sedanje. Verjetno najpomembnejša je ugotovitev, da z organiziranostjo (in poznavanjem) našega alpinizma ni vse tako kot bi moralo biti. Odprto pismo predsednika KKA je sprožilo razpravo v skoraj vseh republikah in pokrajinah in – če ne drugega – so spoznali vsaj, da so to problematiko predolgo odlagali.
Jugoslovanski alpinizem je napre­doval v zadnjem času izredno hitro, toda žal se je povečeval tudi razkorak med posameznimi okolji. Danes lah­ko trdimo, da imamo taka, kjer mo­dernega alpinizma tako rekoč skoraj ne poznajo, pa druga, kjer posamez­niki dosegajo evropsko kvaliteto. Da bi vzroke podrobneje preučili, pred­vsem pa pripravili potrebne ukrepe, je predsedstvo PZJ sprejelo predlog, da jeseni pripravi tematsko konferenco, na kateri pa naj bi poleg organizator­jev (odbornikov) sodelovali tudi ak­tivni alpinisti. Do tedaj bi bilo potreb­no pripraviti kaj več, kot so doslej o svoji aktivnosti zbrale republike KA.

Odprava z Manasluja doma
S solzami v očeh se je iz Nepala vrnila naša alpini­stična odprava na Manaslu, ki so jo sestavljali večinoma Splitčani, v njej pa sta bila tudi znana slo­venska alpinista Nejc Zaplotnik in Viki Grošelj. Prav tako žalost­ni so bili tudi vsi, ki so alpiniste pričakali na zagrebškem letališču, saj je smrtna nesreča Nejca Za­plotnika in Anteja Bučana dala pečat vsej odpravi, ki so jo potem tudi prekinili.
Po mnenju članov odprave so največje tehnične težave pristopa na Manaslu rešili, saj so zahtevno steno že preplezali in se povzpeli na greben, visok 7.030 m. Zato že načrtujejo mini odpravo za pri­hodnje leto, ki bi naj osvojila vrh in se s tem tudi oddolžila umrlima tovarišema – žrtvama nepredvidljivega plazu, ki sta za večno ostala pod to goro.

Ocena je prenizka
Bogdan Biščak, Igor Mezgec (oba AO Postojna) in Matevž Lenarčič (AO Trbovlje) so 14. t. m. prosto (prvi) preplezali smer Štefana Ku­kovca v JV steni Planjave. Njihova »no­va« ocena je VI/V+, IV.
Dan kasneje sta Postojnčana opra­vila še 4. PP (tretjo sta opravila Koz­jek in Marinčič. Imata pa pripombo k Tomazinovi oceni ključnega mesta (prečnice). Menita, da bi moralo biti po sedanjih kriterijih VII-/V+. Urav­noteženje ocen, posebno tistih nad VI je nujno, mogoče pa bo le z sodelovanjem vseh. Pripombe take vrste so zato nadvse potrebne.

Pripravljajo se za Durmitor
V Kamniku nadaljujejo s tradicijo »odprav« v manj poznana jugoslo­vanska gorstva. 17. t. m. so imeli se­stanek MO, na katerem so se domeni­li, da letos (29. 7. – 10.8.) pripravijo odpravo v Durmitor. V pomoč jim bo tudi eden izmed beograjskih alpini­stov, ki bo prinesel ključ Rastkovega bivaka, blizu njih pa se nameravajo utaboriti tudi črnogorski alpinisti. Ra­čunajo, da jih bo odšlo na pot naj­manj 15, čeprav imajo težav z zbira­njem finančnih sredstev. Morda pa jih bodo posnemali še v kakem AO?

Razpisali so izpite za IA
Komisija za alpinizem PZS priprav­lja (teoretične in praktične) izpite za tiste alpiniste, ki bi želeli postati in­štruktorji alpinizma. Gradivo, ki ga morajo obvladati, je v pretežni meri natisnjeno v skripti »Alpinistična šo­la«, prijavo, ki ji mora kandidat prilo­žiti adresirano dopisnico za obvestilo o dnevu in uri izpita, pa mora potrditi načelnik AO oz. AS. Na praktični del izpita, ki bo na šmarnogorskem Turncu, morajo priti kandidati v popolni alpinistični opremi (izpiti bodo v vsa­kem vremenu).

Se bomo udeležili skalolazenja?
Koordinacijska komisija za alpini­zem PZJ je pripravila razpis za ude­ležbo štirih naših predstavnikov (vo­dje in treh tekmovalcev) na velikem mednarodnem tekmovanju v skalolazenju, ki bo od 14. do 16. septembra letos v ČSSR. Prijave sprejemajo re­publiške KA do 28. t. m.

Deset novih reševalcev
V sredo popoldan so imeli v Ka­mniku teoretične in praktične izpite za reševalce. Vseh deset kandidatov je pokazalo primerno znanje in če bodo čez 14 dni opravili še izpit iz prve pomoči, bodo močno okrepili kamniško postajo GRS.

Lanež in Mala Raduha
Ostenje Raduhe in okolice je kop­no in v glavnem suho, sporočajo koro­ški alpinisti. Davorin Podrepšek pa je 3. t. m. preplezal novo smer (Desni greben, III, 150 m) v Lanežu. S Silvom Babičem (oba AO TAM) sta 14. t. m. opravila ( prvo?) PP Kovačeve v Mali Raduhi, dan kasneje pa še 1. P Palme (V+, A1/V, 100 m, 2 h) v isti steni.

AS Borovnica – Vrhnika
Potem, ko je KA PZS črtala vrhni­ški alpinistični kolektiv, so nekateri plezali kar po svoje. Začeli so tudi v Borovnici, kot sekcija ljubljanskih AO … sedaj pa že imamo pri PD Borovnica AS Borovnica-Vrhnika. V kratkem nameravajo šest starejših pripravnikov, večina jih ima že po 40, nekateri celo 70 vzponov, sprejeti med alpiniste. Zelo so zadovoljni tudi z obiskom letošnjega srečanja v Paklenici. Pet tečajnikov, šest pripravnikov in en inštruktor je skupno opravilo 66 vzponov.

Na Matki brez naših
Prvega memorialnega srečanja na Matki, ki so ga makedonski alpinisti pripravili v spomin na Vasila Frangovskega, so se udeležili predstavniki skoraj vseh republik in pokrajin, ra­zen Slovenije. Najbolje sta se izkazala Zagrebčana Krešimir Kučinič in Pavle Vranjican-Žuti, ki sta ponovila večino smeri.

Sarajevčani v Paklenici
Razen naveze iz Zenice je bilo na srečanju v Paklenici še sedem zastop­nikov BiH. V času od 30.4. do 5. t. m. so opravili 35 vzponov. Poročajo tudi o novi smeri, ki sta jo Kovačevič in Maltarič preplezala (V/IV+) v Crvenih stijenah na Romaniji.

2. PP Hunikine smeri
Tomo Česen in Andrej Štremfelj (oba AO Kranj) sta 14. t. m. preple­zala Perčičev steber, v nedeljo pa Za­jedo usmiljenja in Hunikino smer (vse v Vežici). Zadnjo sta preplezala pro­sto (2. PP). Česen pa pravi, da se je v previsu med razgledovanjem obesil na klin. (Ker je to sredi raztežaja, bi se po ogledu moral vrniti na stojišče in začeti znova). Smer sta ocenila s VI, morda VI+, večino smeri V+ in lažje.

Skalolazenje na Madžarskem
Troje predstavnikov PZ Hrvatske je bilo na nedavnem tekmovanju v hitrostnem plezanju (skalolazenju), ki so ga pripravili Madžari. Predstavnik mladih zagrebških alpinistov Nino Kurtalj, ki je izmed naših edini tek­moval (prvič) je bil sedmi (4,59 min.).

38 jih odhaja v Ande
Lansko opozarjanje na nesmisel­nost posamičnega dogovarjanja z le­talskimi prevozniki za prevoz v Južno Ameriko, je obrodilo (prve) sadove.
V soboto 28. t. m. jih bo v Limo poletelo 34, teden dni za njimi jim bodo sledili še štirje.
Osnova je odprava AO Radovljica in Gorje, v kateri je 7 članov, tehnični vodja je Mirko Pogačar, organizacijski pa Janez Pretnar. Njihovi cilji pa so stene v Cordilleri Real, Huayna Potosi, 6094 m, Ancohuma, 6427 m itd. V isto gorstvo potujeta tudi Želj­ko Perko (AO Tržič) in Mira Uršič (AO Impol), pridružili pa se jim bosta še naveza AO Idrija in Soškega AO. Najmočnejša je (10 članov) odprava AO Rašica, ki si je za cilj izbrala še deviško steno Salcantaya (6271 m). Vodila jih bosta Matjaž Deržaj in Va­nja Matijevec. Iz AO Velenja potuje v Cordillero Blanco peterica pod vod­stvom Ivča Kotnika. Drugi udeleženci tega izleta bodo planinci iz Beograda, Kopra, Kranja, Radovljice in Tolmi­na. Tudi njihovi cilji so nadvse pestri.

Seznam registriranih alpinistov
Delovna skupnost PZS je pred dne­ v dokončala seznam (za letos) regi­striranih članov slovenskih AO-AS. Na njem pa je le 738 imen, saj manj­kajo vsi člani AO Martuljek, Obalnega AO, AS Sežane in AS Železniki. Ne­poučenost ali neresnost načelnikov? Kakorkoli, vzroke bo potrebno od­praviti, ker bo drugače prehod na ra­čunalniško vodenje brez vrednosti.
Kot zanimivost pa velja omeniti, da je v roku (potekel je 15. t. m.) poslalo predloge za kategorizacijo le 15 AO z manj kot 50 imeni. Tako se bo spet potrebno odločati, ali zamudnike sploh upoštevati, čeprav je med njimi nekaj vrhunskih (posebno ljubljan­skih) alpinistov.

Kamničani in člani ŠAO
O vzponih članov AO Kamnik smo dobili precej novic. Benkovič je (15. t. m.) sam preplezal Srakar-Češnovar s kranjsko varianto, sestopil po Virensovi in potem ponovil še kombinacijo Zupanova-Virensova. Edo Pavlič je v navezi z Daretom Božičem kot drugi PP Zupanovo v Koglu, Danilo Golob pa je – v gojzarjih in brez magnezije – ponovil Ameriško v Sivnici (VII), vendar varovan od zgoraj.
Člani Šaleškega AO, ki imajo že nekaj časa novega načelnika (Marja­na Preloga-Jako), se marljivo priprav­ljajo na poletje. Vsak ponedeljek imajo rekreacijo, ob torkih trenirajo v Florjanu pri Šoštanju, vsak četrtek so sestanki, od petka popoldan do nede­lje zvečer pa so zvečine v gorah. Zad­nji vikend jih je bilo 16 (44 vzponov) v ostenju Raduhe.

OD TOD IN TAM

Prvi del sezone ’83
Slovensko pla­ninsko društvo Vorarlberg (Avstrija) je po končani uspešni zimski sezoni, že začelo z akcijami »poletnega pro­grama«. Med osmimi izleti bodo trije dvodnevni. Vrhovi, ki so si jih izbrali za cilj, segajo tudi več kot 3000 m visoko (Mont Pers, 3207 m v Švici).

Vse o Kanču
Messnerjev Alpin Magazin še naprej prihaja pred ro­kom (kar za Bergsteigerja že ne mo­remo več trditi) in preseneča vedno s čim novim. V majski številki je zani­miv pregled smeri ter variant v Kangčendzengi. Na treh fotografijah so vri­sane: Britanska (1955), Indijska (1977), Japonska (1982) in »Mes­snerjeva« (1982), Nemška (1975) in Japonska (1973) v J steni. Kanč, kot nekateri to goro radi imenujejo, ima že 12 uspešnih pristopov na vrh. Pri­hodnje leto in še eno kasneje naj bi ga obiskali tudi naši odpravi (zagrebška oz. slovenska).

Strožje pod Everestom
Sedem let je mini­lo, odkar so sprejeli sklep o narodnem parku »Sagarmata«, ki obsega prek milijon kvadratnih kilometrov nepal­ske države pod Everestom. Toda raz­mere si niso posebno izboljšale, smeti je vedno več, gozdov pa vedno manj. Zato so tudi sprejeli odlok, da odpra­ve in skupine trekerjev ne smejo več sekati, za domačine pa bodo skušali postaviti vsaj nekaj malih hidroelektrarn.

Na začetku sezone
V neposredni bližini tega bolgarskega mesta je bilo 25. srečanje ob začetku poletne alpinistič­ne sezone. Pod Kajlškimi stenami se je zbralo kar 312 članov iz 25 klubov. Niso manjkala tudi tekmovanja (skalolazenje in v tehniki reševanja).

Krimsko poletje
Na sovjetskem polotoku Krim je bilo letos že sedmo srečanje mladih skalolazcev. 15 skupin, ki so prišle predvsem iz krajev, kjer v oko­lici praktično sploh ni gorskega sveta, se je pod vodstvom Valje Fatčeve od­lično znašlo. V sklepnem tekmovanju jih je sodelovalo kar 200. V SZ vadijo v skalolazenju menda celo pionirje, metodika tovrstne dejavnosti pa je ze­lo razvita.

Visoka priznanja
Ob 90-letnici organizira­nega planinstva na Slovenskem so tu­di v celjski regiji podelili več visokih družbenih priznanj. Predsednik PD Polzela Vili Vibichal je prejel red za­slug za narod s srebrno zvezdo, PD Rogaška Slatina pa je dobila srebrni znak OF OS Šmarje pri Jelšah. Srebr­ni znak OF je v občini Žalec dobil tudi Partizan Vinska gora – za delo sekcij, med katerimi izstopa planinska. Ko­lajno zaslug za narod je dobila mento­rica pionirske skupine na OŠ Slavko Šlander v Preboldu.

Sutjeska ’83
PZ BiH ter PD Zelengora iz Foče organizirata v okviru planimskega partizanskega pohoda »Bratstvo-enotnost« pohod po transverzali »Sutjeska«, ki bo od 1. do 5. julija letos. Zbor udeležencev te velike ma­nifestacije bo v Kalinoviku 1. julija zvečer. Prijave sprejemajo do 25. ju­nija na naslov Preljub Tafro, Beogradska 2 – 73300 FOČA ali tel. (073) 572-510.

Transverzala »Krajiški partizan«
PD Plješevica organizira pohod po planinski transverzali »Kra­jiški partizan« od Bihača do Bosanskog Petrovca, ki je tudi del velikega pohoda v okviru akcije »Bratstvo- enotnost«. Zbor bo 28. t. m. ob 18. uri v Bihaču, kjer bodo v OŠ pripravili vse za prenočitev. Prijave sprejemajo na naslov Zbran Terzič, I. Kraj iške brigade 5/II-77000 Bihač.

Kitajska stran Everesta
Ker se je italijanska odprava, ki je za letos dobila dovolje­nje za vzpon na najvišji vrh sveta s Tibeta, odpovedala priložnosti, so vskočili Švicarji. O njihovih možno­stih, da uspejo po SV grebenu, pa so poznavalci precej skeptični. Samo tri­je (od 10 članov) imajo namreč že izkušnje nad 8000 m. Vodil jih bo Romolo Notaris.

70-letnik na Kilimandžaru
Domov se je vrnila. še ena skupina, ki je obiskala najvišji vrh Afrike, 5895 m visoki Kilimandžaro. Zanimivost posebne vrste in po­trdilo, da je planinstvo (alpinizem) šport za vse življenje: na vrh se je brez tuje pomoči povzpel tudi 70-letni Karl Nowasansky.

Luis Trenker

Luis Trenker 90-letnik
Veteran planinsko-turističnega filma Luis Trenker, dobro znan vsem ljubiteljem tovrstne umet­nosti, je kljub visoki starosti (ima jih že 90) še vedno aktiven. Na zadnjem festivalu turističnega filma je prikazal spet nov film o Južni Tirolski.

Po očetovih stopinjah
Sin slavnega Edmunda Hillaryja, prvopristopnika na Everest in odličnega pisca, ki ga poz­namo tudi v prevodu, Peter, kakor kaže, vse uspešneje stopa po očetovih stopinjah. O nekaterih njegovih gor­niških zgodah in nezgodah smo že brali, letos pa bo vodil večjo medna­rodno odpravo (Novozelandci, An­gleži, Avstrijci), ki namerava preple­zati Z steno osemtisočaka Lotseja.

Planinski maraton
Na fruškogorskem planinskem maratonu, ki se je začel v soboto, je sodelovalo več kot 2500 udeležencev iz stotih jugoslovanskih mest. Mladi so imeli 25 km dolg po­hod, najbolj pripravljeni pa 88 km.

Mladi živahno
PD Ilirska Bistrica je z načrtnim prizadevnim de­lom pridobilo v svoje vrste že več kot 800 pionirjev planincev. Mentorji, prosvetni delavci in planinci so do za­vidljivih rezultatov prišli v 17 letih strokovnega dela z mladimi na OŠ v Jelšanah, Knežaku, Kuteževem, Pod­gradu, Pregarjih v Brkinih in Ilirski Bistrici.
27. maja bo na Snežniku sprejem 200 pionirjev v mladinsko organizaci­jo, pripravljajo pa tudi izvedbo občin­skega šahovskega prvenstva na vrhu Snežnika.

Franci Savenc

Himalajskih odprav je vsako leto več
Lani je bilo v nepalski Hi­malaji 70 odprav, v indij­ski pa celo 152

Lani je bilo v nepal­ski Himalaji skupno 70 odprav. 20 je bilo japonskih, 12 francoskih, 5 južno- korejskih, po 4 avstrijske, angleške in španske, po dve so pripravili alpinisti iz Švice, Nove Zelandije in Jugoslavije (Kanguru in Anapurna IV), po eno pa iz Belgije, Nepala, Nizozemske, Polj­ske in SSSR. V indijski Himalaji pa je bilo odprav celo 152; 80 indijskih, 19 japonskih, 16 nemških, 11 angle­ških … in nobene naše.
V lanski sezoni sta bili dve odpravi na Everest: japonska (Kato je dosegel vrh, vendar je med povratkom umrl) in francoska, ki je na Z grebenu dosegla višino 7700 m. Japonci so opravili pristop na Daulagiri, Messner je na Čo Oju obrnil pri višini 7500 m, v južni steni Anapurne pa je med poskusom tričlanske mednarodne naveze – dose­gli do 7200 m – med sestopom umrl Alex McIntyre.
Ti podatki so iz odlične angleške revije Mountain (št. 90), ki ima vedno aktualne sestavke. Tokrat precej tudi o prostem plezanju. To so pretežno PP tehnično zahtevnih smeri. Nemci uspešno segajo po X. stopnji.
Med članki je osebno zanimiv pre­gled vzponov v Cordilleri Huayhuash, ki ga je pripravil Alan Rous. Bogatijo ga odlične fotografije. Med opombami o opremi pa ni bistvenih novosti.

I. T.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja