Alpinistične novice 20/1984

Hitrost na gori pogosto odločilno vpliva na varnost
Značilnost odprave »Manaslu 84« so majhni stroški, velika gibljivost in prilagodljivost, vrhu tega pa še varnost
LJUBLJANA – Vrh jugoslovanskega alpinizma se je s četrtim osemtisočakom znova potrdil v mednarodni areni, potrjena pa je tudi ena od mogočih usmeritev. Majhne odprave kot je bila »Manaslu 84« se sicer težko varno lotijo novih smeri na najvišje vrhove, za ponav­ljanje klasičnih pa še kako prihajajo v poštev. Hitrost pogosto vpliva na varnost, ne gre pa zamižati tudi pred dejstvom, da so dokaj cenene itd.

Odprava dveh društev, Mosorja iz Splita in Matice iz Ljubljane, ki so jo organizirali v spomin na Anteja in Nejca, ki sta lani za večno ostala pod južno steno Manasluja (8163 m), je bazni tabor (4250 m) začela postav­ljati 17. aprila. Dan kasneje sta se Viki Grošelj in Edo Retelj povzpela že 5000 m visoko. V četrtek sta odšla z njima še Stipe Božič in Aleš Kuna­ver ter šerpa, ki pa se je še isti dan vrnil. Na višini 5300 m so prvič posta­vili šotor in tudi prespali so v njem, da so dan kasneje lahko tovore odnesli kakih sto metrov pod mesto, kader so računali na drugi višinski tabor. Po­tem so se vrnili v bazo in v njej zaradi slabega vremena čakali kar pet dni.

26. aprila se je začelo zares. Vsi štirje so se vzpeli na mesto prvega tabora, še vedno z načrtom, da Splitska naveza poskusi prvenstveni vzpon po JV grebenu, ljubljanska pa po Ti­rolski, ki naj bi potem obema služila za sestop. Toda v petek depoja niso našli, zasul ga je kak kilometer širok plaz s P 29, in ostali so celo brez nekaterih nujnih delov opreme. Za boljšo aklimatizacijo pa so vendarle krenili navzgor – vse do 6500 m. Po vrnitvi pa so našli tudi oba šotorčka v T 2 premaknjena za skoraj 20 m.

Ni jim preostalo drugega, kot da sta Edo in Retelj odšla k prvemu taboru, do koder naj bi šerpa prinesel nado­mestno opremo. Toda njihovega po­močnika ni bilo in Edo je moral še naprej v bazo, Stipe pa se je vrnil k tovarišema. V ponedeljek so zaman čakali podporo iz doline, pa sta Stipe in Viki sama krenila navzgor do višine 6500 m, kjer sta si ob depoju postavi­la šotorček. Na praznik dela sta hotela vsaj prek stene. Pa se je Stipetu v vodnem ledu (okoli 6800 m visoko) zlomil cepin in morala sta nazaj. Iz »Trojke« sta se potem z Alešem, ki ju je spodaj ves čas čakal (brez kuhalni­ka), domenila, da jima prinese nova orodja. 2. maja sta jih res tudi dobila in Aleš je bil celo tako zgodaj pri njiju, da sta že s prvimi sončnimi žarki spet lahko odšla navzgor. Bilo pa je bolj strmo kot sta mislila in poljske vrvi, na katere sta ponekod naletela, so jima bile kar v dobro oporo. Pro­stor za četrti višinski tabor sta si sko­pala še v steni, okoli 7350 m visoko. V sredo sta potem štartala proti vrhu. Po dobrih petih urah, ko sta bila že iz stene na platoju okoli 7700m visoko, pa sta začela postajati vse bolj neraz­položena. Že okoli poldneva sta si postavila šotorček in v njem tudi kaj hitro zaspala. Šele ob 19. uri sta se zbudila, toda dobro razpoložena. Na­slednji dan sta okoli šestih zjutraj za­pustila šotorček in ob 9.30 sta bila že na vrhu. »Bilo je preprosto tako kot je vedno po uspešnem vzponu,« je pripovedoval Grošelj, ki mu je bil ta­ko kot Božiču to že drugi osemtisočak. Fotografirala sta, snemala za TV in šele malo po deseti sta krenila spet navzdol. Podrla sta šotor in se čez steno umaknila na višino 6500 m. Bila sta že povsem sama na gori. Zadnji dan pa sta bila vendarle še toliko pri močeh, da sta med sestopom pobrala še večino dražje (in še uporabne) opreme. 5. maja opoldne so bili spet vsi skupaj in dva dni kasneje že na poti v Katmandu, kamor so prišli 10. t. m. zvečer.

FRANCI SAVENC

19. Alpinistični razgledi
Izšla je dolgo pričakovana 19. šte­vilka Alpinističnih razgledov, ki že z naslovnico opozarja na usmeritev ter razvoj našega alpinizma. Temu pa je posvečen tudi poseben članek.

Uvodnik načenja vprašanje Cen­tralne planinske knjižnice, ki ga bo potrebno čimprej rešiti, drugače bo­mo ob njo. 19. nadaljevanje serije Ve­liki pionirji alpinizma predstavlja Armanda Charleta. Navrženih je nekaj misli iz razprave na skupščini PZS, sledi pa polemičen članek Janeza Biz­jaka »Letu 1983 – letu jubilejev v slovo«.

Ali so republiški tečaji predragi, jih še kaže prirejati, se sprašuje Jani Be­le. V slogu »Kje pa vas čevelj žuli«, je v AR nova rubrika, v kateri se bo lahko oglasil vsak, ki ga bo kaj hudo razjezilo. Bine Mlač nadaljuje z Zgo­dovino ledenega plezanja. Opisane (in narisane) so nove smeri v Brani, Mojstrovki, Kaninu in Desni Skočniki. Sheme z ocenami PP so za Lahovo in Akademsko ter JLA. Tomo Česen je pripravil seznam vseh pomembnej­ših solo ponovitev. Objavljeni so tudi pregledi tujih revij: Bergsteiger od ju­nija do oktobra 1983, Alpin Magazin od oktobra do decembra ter Moun­tain 93 in 94.

Za predah med polemičnimi in te­hničnimi članki je kot nalašč prevod članka R. Karla o vzponu na Fitz Roy. Bogdan Biščak odgovarja na Beletov članek »Ob letošnjih nesrečah«, temu pa takoj sledi še Beletov odgovor. Za konec je še medicinski članek Jožeta Četine o reševanju iz snežnih plazov. Vmes pa smeh v sliki, odpravarske izjave in nekaj izrekov v premislek ter boljše razumevanje.

IRENA KOMPREJ

Tabor na Polževem bo obiskal Krjavelj
Brezplačen posebni vlak bo 27. maja odpeljal iz Ljubljane ob 7. uri

LJUBLJANA – Planinsko društvo Litostroj, ki bo 27. maja izvedlo letošnji planinski tabor na Polževem, se je za vsakoletno pri­reditev društev ljubljanskega ob­močja vestno pripravilo. Po kul­turnem programu, ki se bo začel ob 11. uri, bo za udeležence tudi dovolj razvedrila. Med drugim bo obiskal tabor tudi Krjavelj s svojo kozico, razdrl kako duhovito, na­to pa bo moral kozico pustiti pri­rediteljem, ki jo bodo uvrstili med dobitke srečelova.
Posebni vlak (brezplačen) bo odpeljal iz Ljubljane ob 7. uri, izstopni postaji pa bosta Žalna in Višnja gora. Iz Višnje gore bo vlak odpeljal ob 17.50, ustavil pa se bo tudi v Žalni. J.D.

Pogovor z izrazitim plezalcem
V majski številki Planinskega vestnika govori Franček Knez o svojih pogledih in motivih, zaradi katerih obiskuje gore
LJUBLJANA – Razvoj alpinizma prinaša nove usmeritve, nove poglede in novo ocenjevanje alpinističnih dejanj. Alpinisti so bili vedno ljudje, ki so iskali. Iščejo novo, skrajne meje, iščejo svoje mesto v družbi. Prav zaradi tega bo v majski številki PV intervju s Frančkom Knezom vzbudil pozornost številnih bralcev. Mladi mu bodo pritegnili, saj Franček v svojih odgovorih pojasnjuje tudi njihove poglede, starejši pa bodo članek prebrali, ker jih zanima, kaj se zdaj dogaja v alpinizmu.

Franček pojasnjuje svoj odnos do alpinizma in do plezanja. Trdi, da se ne prišteva med alpiniste. Da je pleza­lec. »Motiv, s katerim navadno obi­skujem gore, je le – obiskovati stene, v njih plezati smeri, po možnosti no­ve. Zaradi tega je moj motiv plezanje in ker je moj motiv tak, sem torej zgolj plezalec. Plezanje kot tako je premagovanje različnih težav v steni. Seveda pa ni pomembno, ali je ta stena ledena, ali je kopna ah kombini­rana. Plezanje je plezanje, tako je, kakršno je. Plezanje je zame šport predvsem zato, ker je treba za to, da dosežeš kvalitetne cilje, zavestno tre­nirati – psihično in fizično, tako kot v vseh drugih športih. V tem ima pleza­nje povsem športen motiv in enak predznak kot vsi drugi športi, le da se ta panoga razlikuje od mnogih drugih športov, po tem, da v njem ne moreš preprosto odstopiti. V nekaterih sme­reh ni vrnitve in je torej treba delo opraviti do kraja; vztrajati je treba, ko odstop lahko pomeni samo pot v smrt.«

Franček meni, da med starejšo ge­neracijo nima pristašev za svoje ideje o alpinizmu in plezalstvu, vendar pa je treba vedeti, da marsikdo iz starejše generacije še ne pozna novih razmer in pogledov mlade alpinistične gene­racije. Na tem področju bi z objavlja­njem prispevkov o mladih alpinistih lahko precej naredil tudi Planinski vestnik. Mogoče bi potem ljudje tudi lažje razumeli sodobna odrekanja vr­hunskih alpinistov, ki morajo, kot je povedal Franček, trenirati vsak dan po več ur in ki ves prosti čas in tudi denar namenijo za plezanje. Majska številka planinskega glasila pa govori še o dveh za razvoj slovenskega pla­ninstva pomembnih možeh. V rubriki Društvene novice je zapis ob 70-letnici dolgoletnega urednika PV prof. Ti­neta Orla. V Vestniku pa je tudi spo­minski članek o profesorju Ivanu Šumljaku. Profesor je dal pobudo za ureditev slovenske planinske poti. Njegov predlog je pritegnil še številne druge planince, tako da je naš gorski svet, že v celoti preprežen s planinski­mi transverzalami – veznimi in krož­nimi potmi. Profesor pa je bil tudi zavzet planinski delavec, markacist, predavatelj, pisec in še zlasti pedagog.

V peti številki PV moramo opozori­li tudi na misli in citate o zgodovini, kulturni dediščini in planinstvu, ki jih je v svojem odgovoru na Razmišljanje d planinstvu strnil prof. Evgen Lovšin.

V zadnji številki PV je tudi več lahkotnejših člankov, ki govorijo o planinskih dogodivščinah. Anka Novak je zapisala več zanimivih podat­kov o planšarstvu na bohinjskih plani­nah in o tem. kako so v Bohinju in na planini Laz snemali etnološki film o planšarstvu. Ivanka Korošec je opisa­la izlet na Golico. Davorin Kodele pa svoj prvenstveni vzpon po desnem ra­zu na Rjavo skalo nad Bohinjem. Zanimivi so tudi spomini Stanka Ravni­ka in Mire Gaser na začetniške avan­ture, ki bi lahko imele tudi hujše po­sledice, če se planincem ne bi nasme­hnila tudi sreča.

MIRO ŠTEBE

ALPINISTIČNE NOVICE

Messner se je ustavil pod Dhaulagirijem
Južni Tirolec Reinhold Messner je moral opustiti vzpon na 8167 m visoki Dhaulagiri zaradi slabega vremena. Messner se je s svojo osemčlansko odpravo 7. maja povzpel do tabora 3 na višini 7400 m, nato pa so jim vihar­ji in plazovi preprečili naskok na vrh. Messner je zaman poskušal vzpon na Dhaulagiri že leta 1977.

Za čisto Paklenico
Pobudo so dali menda člani AO Željezničar iz Zagreba, bil pa je tudi že skrajni čas: 26. t. m. bo veliko čiščenje kanjona Velike Paklenice. Samo iz Zagreba načrtujejo, da jih bo prišlo najmanj poln avtobus, naša KA pa tudi računa z enakim odzivom (če­prav je sicer med obiskovalci verjetno vsaj 80 odstotkov slovenskih alpini­stov). Vodstva AO in AS so že dobila pismo, s katerim jim novi načelnik KA vabi, da najkasneje do četrtka (na tel. PZS 061/312-553) prijavijo vsaj dve navezi. Odhod bo v petek ob 17. uri izpred Doma slovenskih planincev Zlatorog na Dvoržakovi 9 (potne stroške v višini 1160 din na osebo bo mogoče poravnati kar med vožnjo). V soboto bo čiščenje, v nedeljo pa tudi še nekaj časa za plezanje.

hrvaš
V soboto je bila prva proslava ob 110-letnici organiziranega planinstva na Hrvatskem. Zaradi izredno slabega vremena ni bila na Bjelskem pod Kle­kom, temveč v nabito polni dvorani v Ogulinu. Razen lokalnih predstavni­kov in delegacij PZ BiH ter Slovenije je bilo med več kot 1000 prisotnimi tudi precej planincev iz Kopra. Po proslavi je bilo tudi odkritje alpini­stične zbirke v ogulinskem muzeju. Za sedaj je sicer le v enem prostoru (120 m:), obljubljajo jim pa še enega.

Tek Mengeš-Kamniška Bistrica
Kamniška postaja GRS vabi 24. t. m. na tek od Mengša do Kamniške Bistrice. Start bo ob 17. uri pred Hidrometalom, proga pa je dolga okoli 21 km (270 višinske razlike). Udele­ženci bodo razdeljeni v štiri skupine: alpinistke, alpinisti in gostje (ne glede na starost). Prijaviti se bo mogoče še uro pred štartom, startnine ne bo, okrepčevalnici bosta v Kamniku in Stahovici.

Tečaj za IA
Med 9. in 13. majem je bil na Vrši­ču tečaj za inštruktorje alpinizma, udeležilo se ga je 46 kandidatov in 7 IA, pripravil pa ga je Jani Bele (AO Rašica). Osnovni namen je bil pravza­prav poenotiti prenašanje znanja, za­to so tudi obdelali le izbrana poglavja. Pa se je vendarle spet pokazalo, da bo potrebno v našem (alpinističnem) vzgojno-izobraževalnem procesu še marsikaj dodelati. Čeprav je večina kandidatov odličnih alpinistov, jih je izpit v celoti opravilo le 17.

Zagrebčani v Meteori
Alpinisti AO Željezničar (Zagreb) so med prvomajskimi prazniki obiska­li Grčijo, znano (in zanimivo) plezal­sko področje Meteora. Plezali so veli­ko, največ Ranko Žnidarič, ki je opravil 11 vzponov.

V Ospu še vedno živahno
Tudi predzadnji vikend streha ni počivala. V petek in soboto so smer še enkrat plezali njeni avtorji Janez Je­lič, Silvo Karo in Franček Knez, in to pred kamerami ljubljanske TV. Film bomo verjetno lahko videli šele avgu­sta, plezali pa so skupaj okoli 10 ur. Tržičani Bence, Markič in Perko pa so v soboto preplezali Gobo, Bence in Perko nato še Staro smer.

Dve prvenstveni v sestopu
Franček Knez je sporočil, da je spet preplezal dve prvenstveni smeri, in to v sestopu. 6. t. m. Centralni raz (IV) Strelčeve peči (vstop na najnižjem de­lu, po njem potem vse do vrha, sredi je križanje z Debeljakovo) in 13. t. m. Desni raz Jamniške peči (III-). Zadnja vodi levo od Lepega jegliča, sme­ri, ki se jo na sredi tudi dotakne.

V soboto gredo v J. Ameriko
Čeprav se je število tistih, ki so nameravali letos v Južno Ameriko, nekoliko zmanjšalo, jih bo v soboto iz Zagreba vendarle poletelo še najmanj 28. Največ jih bo članov jamarske odprave (Črni galeb iz Prebolda), Re­čanov, ki gredo na Alpamayo bo pet, Davorin Karničar (AO Jezersko) po­tuje, čeprav za svoje smučarskega po­dvige ne bo imel podpore Zagrebča­nov, devet pa jih gre na treking, dva pa sta v Andih že od 28. preteklega meseca. Organizacija vseh teh poto­vanj pa letos spet ni enotna, pripravile so jih kar štiri agencije.

Memorial Frankovskega
Letos je na memorialnem srečanju na Vasila Frankovskega (1982 se je ubil v steni Matke) v Makedoniji so­delovala tudi Marija Frantar. Preda­vala je o ženski odpravi na Pik Komu­nizma (na ta vrh se makedonski alpi­nisti odpravljajo že letos), nekaj pa tudi plezala. Z Borčem Jovševskim je kljub ne najboljšemu vremenu opra­vila šest vzponov v steni Matke.

Še so smučali
Marko Paternu je 6. t. m. presmu­čal S steno (bohinjskega) Vogla. Zgo­raj je nameril 50-55°, na sredi 40-45, spodnji del pa je ključ vsega – 20 m visok skalni skok, ki pa žal ni bil po­vsem zasnežen in je moral zato malo tudi plezati (kar s smučmi na nogah). Ostalo je lahko preskočil. Ko je bil v najtežjem, se je nad njim odlomila opast, ki bi ga skoraj odnesla. Ocena smuka S6/4+, IV+(35-60°), 300 m. Andrej Zorčič (oba AO Slovenija šport) je 4. t. m. presmučal grapo pod Spomladansko progo na Krvavcu, 13. pa s Paternujem v dežju še Jetijev žleb v Zobu Kalške gore. Začela pa sta na rami, sto metrov levo od origi­nalnega izstopa, ker v njem ni bilo dovolj snega. Ocena: S5/4, IV(40-50°), 300 m.

Opozorilo turnim smučarjem
V ljubljanski Metalki prodajajo (po sicer dokaj ugodni ceni 4.380 din) kože za smuči (ali pse) švicarske znamke Montanyl. Toda tisti, ki jih je naročal, je pozabil pomeriti širino smuči. Ker so enake širine (65 cm), kože prekrijejo robnike in potrebno jih je obrezati(!)

Akademci na Kotovo sedlo
Akademsko planinsko društvo (se­daj ima svoje prostore na Kersnikovi ulici, v nekdanjem Vajeniškem domu) tudi letos vabi na tovariško srečanje, ki je nadomestilo VTK memoriala. V soboto zvečer se bodo zbrali v planin­skem domu Tamar člani AAO in tisti, ki so v tem kolektivu delovali nekdaj (tudi člani PD Univerza)/V nedeljo pa bodo odšli na Kotovo sedlo in po­tem v smeri, kot si jo bo kdo izbral, nazaj v Planico.

Na Črnem Kalu
Bogdan Biščak je treniral na Črnem Kalu še dan pred odhodom na odsluženje kadrovskega roka. Ko se je vrnil domov, ni utegnil nahrbtnika niti iz­prazniti. Tako so šele sedaj ugotovili, da je 8. preteklega tedna ostal brez fotoaparata Olimpus (v doma nareje­nem etuiju). Ker ne more verjeti, da mu ga je kdo ukradel, prosi tistega, ki ga je našel ali ki o tem kaj ve, da sporoči na njihovo domačo številko (067) 23-336.

Zastopstvo za Chamonix
Za mednarodno srečanje vrhunskih alpinistov, ki bo od 8. do 21. julija letos v ENSA – Chamonix, se je do roka prijavilo osem kandidatov: Ber­čič, Česen, Čižmek, Frantar, Gladek, Kozjek, Kunaverjeva in Marinčič. Izbrana sta bila Slavko Frantar (AO Rašica) in Pavle Kozjek (AO Matica).

Za mednarodna srečanje voditeljev vzgojnih akcij in vzgoje kadrov, ki bo v Chamonixu od 14. do 22. julija letos, pa ni bilo zanimanja. Prijavil se je en sam kandidat. Ker pa na tako pri­merni akciji ne bi smeli manjkati, so se člani podkomisije za vrhunski alpi­nizem osebno zavzeli, da so dobili še enega. Odpotovala bosta Marjan Kre­gar (AO Kamnik) in Bojan Šprogar (AO Trbovlje).

Iz Litije in Idrije v Osp
Tudi člani AO Litija so obiskali (zadnji dan praznikov) Osapsko ste­no Ponovili so Tržaško zajedo, Žago in Medota. Potem pa so se lotili čišče­nja! Nekdo je namreč stresel sod za smeti, ki je pod steno in domačini so še upravičeno pritoževali.

5. t. m. sta Dare Juhant (AO Litija) in Boris Sedej (AO Idrija) opravila (menda) prvo ponovitev smeri Vražji Robert. Plezala sta 11 ur in v steni sta pustila zagozdo ter štiri kline. Z oceno prvih plezalcev se strinjata.

Pajkova mreža (strop votline) pa je doživela drugo ponovitev, prvo v enem dnevu. 5. t. m. sta jo preplezala Slavko Gantar in Slavc Svetičič, člana AO Idrija. Plezala sta devet ur. Po­datkov o solo ponovitvi, ki naj bi bila pred njuno, pa (še) ni bilo mogoče preverili.

V Koglu, Kleku in Skednju
Aco Srdič in Bojan Šprogar, (AO Trbovlje), sta 21. in 22. preteklega meseca plezala v steni Kleka. Mohar­jev steber in Železničarsko 20 brez stremen, Dragmanovo Šprogar prosto ter Brankov steber in Damuzovo plafonijerko. Dare Božič in Boštjan Griljc (oba AO Kamnik) sta 5. t. m. ponovila Rumeno zajedo v Koglu. Ni­ko Kutin in Mitja Lo Duca (Soški AO) pa sta v nedeljo 6. t. m. ponovila Smer prek macesnov v Skednju (Ka­nin), čeprav je bila stena še precej mokra.

Klemenča in Golarjeva peč ter Rogatec
Člani Zgornjesavinjske AS so spo­ročili, da sta Andrej Grudnik in Tone Pavlič preplezala zajedo levo od Cvetoče. Mislila sta, da plezata prva, pa sta v smeri našla klin. Tonka Krivec, Ana Laznik in Ludvik Petek (AO Ce­lje) so tega dne ponovili Levi raz sestopu Mimo Zoba, potem pa sta zadnja dva ponovila še Aprilsko. V nedeljo, 6. t. m. sta Petek in Marjana Skorenjšek ponovila Spiralo v Golar­jevi peči, Laznikova pa je z Radom Nadvešnikom (AO Kamnik) plezala v JZ delu stene Velikega Rogatca, po kaminu z dvema zagozdenima skalama. Tudi tu ni manjkalo razočaranja, kar dva klina sta našla. Doslej pa so poznali le Majsko smer, Jesensko in še varianto le-te!?