Alpinistične novice 19/1984

Ob velikem obisku tudi temne strani
Vsi alpinisti za obisk Paklenice niso enako pripravljeni – Mnogi še vedno ne poznajo reda in snage – Kako s tečajniki?
LJUBLJANA – Prva ugotovitev, da je bil letošnji spomladanski obisk Paklenice rekorden, je nesporna, prav tako kot ocena, da glede kvalitete ni bilo takega napredka, kot smo ga bili navajeni zadnja tri leta. Bilo je slabo vreme, pa tudi ob dosedanjih načinih dela kaj več še nekaj časa ne moremo pričakovati. Velja poudariti tudi, da se je Paklenica že zelo uveljavila tudi v Evropi in reklami skoraj ne bi veljalo posvečati pozornosti, vsaj dokler bo taka gneča.

Ne moremo pa tudi mimo slabosti, ki ob tako velikem obisku še posebej pridejo do izraza. Še tako dobro izpe­ljana čistilna akcija na srečanju ne bo omilila madeža nesnage. Primerna re­darska služba – tudi iz drugih razlogov – najbrž ne bi bila odveč. Še vedno tudi ni jasno ali je na takih srečanjih mesto tudi tečajnikom? Kopnih sten namreč tudi v tem času ne manjka ( niso pa tako atraktivne, to je res). In kako postopati s tistimi, ki očitno pre­cenjujejo svoje moči? Če nekomu od­povedo roke že takoj na začetku, ga je hitro mogoče spustiti na varno. Hu­do pa je, če je tak »sestop« nekontro­liran ali če zmanjka moči nekje v vršnem delu stene. Nekdaj že prislo­vična planinska poštenost pa je men­da tudi že precej pozabljena.

Pred povzetkom novic, ki smo jih dobili v tem tednu, smo dolžni zapisati še kratko, toda bistveno korekturo. Navezi, o katerih smo pred tednom poročali, da sta ponavljali Union, sta v resnici preplezali Utopijo (to pa je nekaj bistveno drugega), Kozjek že drugič. To smer sta 2. t. m. ponovila tudi Robi Jamnik in Rok Kolar (oba AO Ravne) v navezi z Danielom Ankerjem iz Švice. Za oceno (VII- /VI+) pa vsi menijo, da bi bila lah­ko tudi nekoliko višja – zaradi slabega varovanja (čeprav je v prvem razteža­ju že zabit klin).

Naveza Jamnik-Kolar je med dru­gim prosto ponovila tudi Kačo (VI+, VI/IV), Ljubljansko, Petrovo varian­to in kombinacijo Velebitaška-Jenjava (VII-/VI + ), ki jima je še posebej ugajala. Za PP Forma vive (25.4.) pa predlagata tudi onadva oceno VII, VI/V. Prečnica se jima namreč dozde­va precej težja od drugih mest v sme­ri, pa tudi težja je od prečnice v Velebitaški (VII -). Poskus (kot druga) ponoviti prosto Albatros, pa se jima ni posrečil povsem (ocenjujeta VII-/VI+). V navezi z Ankerjem sta PP se Domžalsko smer (VI+/V). Sicer pa je bilo iz AO Ravne in AS Prevalje v Paklenici precej tudi drugih. Dobro so plezali pripravniki (Slavnič PP Velebitaške in Fanikine), Komprejeva pa je s Tajnikovo ponovila Mosoraško, z Mihevom pa PP Petrovo varianto.

Anker je tudi tokrat iz Švice pripe­ljal dva tovariša. S Thomasom Wüschnerjem sta preplezala novo varianto med Karabore in Domžalsko (VII-VI). Od Karabore se odcepi takoj nad previsom. Domžalsko pa doseže na drugem varovališču. Svedrovec v gladki plošči jima je služil le za varo­vanje. V trojni ponovitvi Albatrosa je smer prosto preplezal le Anker.

Iz AO Črna poročajo, da jih je bilo v Paklenici deset, opravili pa so 71 vzponov. Milan Savelli je na 8 mm film posnel okoli 20 minut plezalskih doživetij. Oglasili so se tudi iz AS Delo: bilo jih je pet in opravili so 30 vzponov, večino s pripravniki ter PP smeri Karabore.

12 vzornega poročila Janeza Marinčiča o dejavnosti AO Matica bi veljalo povzeti sicer več podatkov, zadovoljiti pa se moramo tokrat le z najbolj bi­stvenimi. Imeli so vzorno organiziran avtobusni prevoz, bilo jih je 15 alpini­stov ter 20 pripravnikov, opravili pa so prek 150 vzponov. S pripravniki so plezali tudi v kanjonu Male Pakienice, kjer drugih navez skoraj ni bilo. Lidi­ja Honzak je z Ano Mažar (AO Mosor) prosto ponovila Karabore, Maja Dolenc in Erna Pančur (AO Tržič) sta preplezali Fanikino, Vlasta Kunaver pa je z Sandijem Marinčičem (Aka­demski, obakrat PP) preplezala Fani­kino in Formo vivo. Težje proste po­novitve je opravil poleg Kozjeka (o njih smo že poročali, ne pa tudi o sestopu po Mosoraški) še Tomaž Žgajnar (Slovenska s Pipsom, Forma viva, Petrova varianta), Darjo Durjava (Diagonalka, Forma viva) in Janez Marinčič (Diagonalka). Zanimiv pa bo prav gotovo tudi film Zorana Bešlina, v katerem bo poskusil primerjati »klasično« (Klin 1979) in sedanje plezanje.

Obširen je bil tudi pregled vzponov štirih navez AO Nova Gorica, čeprav so zaradi poslabšanja vremena ostale v Paklenici le dva dni. Opravili so 26 vzponov, tudi manj znanih smeri in v mešanih navezah. Člani Soškega AO pa so se znašli. V Paklenico so šli šele po praznikih, imeli so lepo vreme, skale že skoraj povsem suhe, gneče pa tudi ni bilo več. Sedem alpinistov in pet tečajnikov je opravilo 70 vzpo­nov, nekaj tudi zelo zahtevnih (El Condor passa, Utopija…). Trbovelj­čani so plezali brez stremen (Ljub­ljansko, Fanikino itd.) in tudi prosto: Kmet Diagonalko, Guček Slovensko s Pipisom itd. Srečanja se je nadalje udeležilo tudi 12 članov AO Tržič, ki so skupno opravili 80 vzponov. Naj­več težkih ponovitev sta opravila (po šest) Filip Bence in Jože Rozman.

O obisku Paklenice smo prejeli kratko poročilo tudi iz Sarajeva. Iz AS Bukovik jih je bilo na srečanju 9, zaradi slabega vremena pa so opravili le 14 vzponov (med drugim so pono­vili Raz Klina, Velebitaško in El Con­dor passa). Iz Bosne in Hercegovine so bili v Paklenici še alpinisti iz Zenice (Derviševič-Šišič Šubara direkt), Mo­starja in Banovičev.

FRANCI SAVENC

Šesterica naših plezala v Arcu
Slabo vreme jim ni dovoli­lo, da bi spoznali celotno področje
LJUBLJANA – Tri naše naveze: Erika Gregorka-Rok Kovač, Ines Božič-Janez Skok in Mitja Bernard-Sanja Vranac, so se med prazniki želele preskusiti tudi v Arcu (blizu Trenta), ki je zadnje čase vse bolj znan. Toda niso imeli sreče z vremenom. Prvi dan je ves čas deževalo in šele naslednji dan so lahko odšli v plati (Cima alle Coste), ki so od daleč veliko obetale. Prva naveza je ponovila smer Zylinder(V-VI), druga, ki je tudi imela (za­radi neopremljenosti smeri) težave z orientacijo, Via del sole nastance (V- VI), tretja pa Martini-Tranquillini (IV+). Vse smeri so visoke okoli 350 m, skala pa je precej krušljiva in pora­ščena s travo – ob blizu nič kaj vab­ljiva.

Tretji dan je spet deževalo, popol­dan pa so plezali v stenicah blizu tabo­ra, kjer so zahtevne smeri opremljene s svedrovci za prosta ponavljanja. Rok je prosto ponovil smer Pioneer, ki vodi prek tri metrske strehe, in je ocenjena s VII. Zdela pa se mu je težja, kot streha v Pilastru di Rozes, ki ima oceno VII.

V četrtek je spet deževalo, zato so se odpeljali v Trento m si ogledali tri filme, ki so jih predvajali na festivalu. Potem pa nazaj, čeprav je v okolici še več terenov, ki bi bili (v lepem vreme­nu) vredni obiska.

F. S.

Za varnost že pred sezono
Komisija za GRS pri Planinski zvezi Slovenije bo 19. maja v Poljčah priredila posvetovanje »Gore in varnost« — Vrsta predavateljev
LJUBI JANA – Komisija za GRS pri Planinski zvezi Slovenije se je odločila, da priredi posvetovanje Gore in varnost ter s tem pred začetkom poglavitne planinske sezone, ko je v naših gorah največ obiskovalcev, prispeva, da bi bilo kar najmanj nesreč zaradi nezna­nja, slabe opreme in iz drugih razlogov, ki jih je mogoče s primerno preventivno dejavnostjo vnaprej izključiti oziroma preprečiti in omi­liti.
Podobna posvetovanja na temo varstva pred snežnimi plazovi prireja GRS že dolga leta v zimskih mesecih. Ugotovljeno je, da taka srečanja po­vezujejo zlasti vzgojne kadre iz vrst organiziranih planincev, a tudi druge udeležence, ki si prizadevajo, da bi nesreče preprečevali že v kali. Uvodo­ma bomo slišali poročili o gorskih ne­srečah v planinski sezoni preteklega leta ter o nesrečah v obdobju 15 let, ki so zadele naše planince v alpinistično zahtevnem svetu in brezpotjih. Refe­renta bosta s primeri iz naših gora prikazala, kaj se dogaja, če ljudje, ki hodijo v gore, niso vsestransko pri­pravljeni in če zanemarjajo – iz kakrš­negakoli razloga že – pravila varne hoje.

Razglabljanja te vrste že sama obilo prispevajo k varnejši hoji. Vendar se GRS kot organizator posveta ni ome­jila samo na pomenke o nesrečah.

V preteklih letih je že kazalo, da oprema (kar zadeva nabavo) ne bo več kritična, da bo treba samo še po­skrbeti, da jo bodo planinci znali in hoteli uporabljati. Zaradi sedanjega gospodarskega položaja nastajajo ta­čas težave že pri obutvi, da ne govori­mo o vsem tistem, kar potrebujejo plezalci in udeleženci zahtevnejših tur. O vsem tem bo razmišljalo preda­vanje o opremi.

Smrt zaradi bolezni srca, ožilja ali kake druge bolezni je v naših gorah postala vsakdanji pojav. Temu bi se v marsikaterem primeru lahko izognili, če bi ljudje več vedeli o vplivu tele­snega napora in hoje v gore na srce in krvni obtok ter ustrezno ukrepali. Prav o tem bo razpravljal referent, specialist s tega področja, ki je hkrati sam dolgoleten alpinist, športnik in udeleženec odprav.

Problematiko hoje v večjih in veli­kih višinah bo obdelal zdravnik GRS, ki bo nakazal nekaj napotkov tudi organizatorjem trekingov, planinskih pohodov v visokogorja Andov, Hima­laje ter drugih gora, ki segajo dokaj više kot naši domači vrhovi.

Problematika čezmernega in neu­streznega uživanja alkohola pri nas je znana; ne zatiskamo si oči pred tem, da tudi v gorah ne srečujemo samo doslednih pristašev treznosti. Prihaja pa čas, ko naj bi resnično storili kaj več, da alkohol ne bo potencialni po­vzročitelj gorskih nesreč. Da bi se te­ga laže lotili, bomo slišali o teh teža­vah v sosednjih alpskih deželah.

Vsem na očeh je čedalje uspešnejše in čedalje bolj nepogrešljivo sodelo­vanje helikopterjev v reševanju v go­rah. GRS ugotavlja, da javnost dejav­nost letalske enote milice in reševal­cev letalcev izredno ceni; po drugi strani pa je tudi kadrom planinskih društev in zveze m številnih drugih organizacij še marsikaj neznano. Zato lahko pride do težav pri precenjeva­nju zmogljivosti in do pretiravanj v rabi teh strojev. Referat o reševanju s helikopterjem bo v tem smislu prav gotovo olajšal delo letalcev reševalcev in razrešil marsikatero nejasnost. K temu bo gotovo pripomogel filmski zapis s komentarjem o reševanju s helikopterjem.

Posvet ni sam sebi namen. Vseka­kor bo priložnost za seznanjanje z dejstvi iz kronike nesreč v gorah ter prireditev, ki lahko da smernice za varnejšo hojo. Prav zato so v veliko dvorano republiškega centra za obrambno usposabljale v Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem vabljeni predvsem vzgojni kadri planinske or­ganizacije, mladinski, planinski in gorski vodniki, inštruktorji, reševalci ter ustrezni pripadniki JLA, TO, CZ, Zveze tabornikov. Lovske zveze Slo­venije in drugi, ki imajo opravka z vzgojo pri hoji v gore. Srečanje bo 19. maja ob 9. uri.

PAVLE ŠEGULA

Stipe Božič in Viki Grošelj na našem četrtem osemtisočaku
Podrobnosti o vzponu na Manaslu še niso znane – Verjetno tretja ponovitev Tirolske smeri – Kmalu doma
LJUBLJANA – Podrobnosti o vzponu naveze Stipe Božic – Viki Grošelj na četrti jugoslovanski osemtisočak Manaslu (8163 m) še niso znane, nekaj pa jih je le bilo mogoče izbrskati iz pisem, ki so jih člani odprave odposlali domačim 24. aprila iz baznega tabora pod južnim ostenjem te mogočne gore.

18. aprila so popravljali »pot« v steni. Naslednji dan so se težko oto­vorjeni odpravili v tabor 1. Naslednji dan so nosili naprej, na plato, koder je bil lani T 3, sedaj je bilo to mesto za »dvojko«. Šotora pa raje niso postavi­li, da jim ga vetrovi ne bi podrli. Še isti dan so se vrnili v bazo, ki je blizu lanskega T 1. Že med sestopom se je vreme pošteno pokvarilo in je bilo tako vse do 24. aprila. Tega dne pa je jugozahodni veter prešel v severoza­hodnega in pričeli so se odpravljati, da še zadnjič krenejo na goro. 12 kg opreme, 23 kg hrane in goriva, kar so si vse strpali v nahrbtnike, naj bi za­dostovalo za kakih deset dni bivanja v višinah. Dovolj za uspeh, ki so ga dosegli 4. t. m. Sedaj so že v Katman­duju, vsi zdravi in iščejo možnost, da se čim prej vrnejo domov. Računajo, da bo to 15. t. m. ali kak dan kasneje.

Katero smer so ubrali, sicer nikjer niso napisali, toda vse tako kaže, da so se odločili za (tretjo) ponovitev Tirol­ske smeri v južni steni. Z desne, tam koder vodi pot na (še nepreplezan) greben, namreč pogosto plazi in bi bilo prenevarno.

Te dni smo od Jožefa Nyke prejeli tudi poročilo o drugi ponovitvi (prvo so opravili 22. oktobra 1983 člani od­prave ZRN Günter Hürter, Herbert Streibel, Hermenn Tauber, Hubert Wehrs ter Šerpi Ang Dorje in Nima Rita) Tirolske smeri. Opravila jo je 11-članska poljska odprava KW Za­kopani. Bazni tabor so postavili 4. decembra lani na višini 4400 m, na­slednji dan pa še T 1 (5650 m).

Teden dni kasneje jih je doletela huda nesreča. Med sestopom iz T 1 je zaradi pretrgane vrvi omahnil snemalec Javorski in se ubil. Odpravo pa so vendarle nadaljevali in hitro postavili še T 2 (6400 m) ter T 3 (7100 m). Konec decembra pa se je vreme po­slabšalo, pihal je veter s hitrostjo 150 km na uro in jim kar dvakrat porušil tretji višinski tabor. 11. januarja sta potem Matzey Berbeka in Riszard Gajewski prišla do drugega platoja, kjer sta postavila T 4 (7700 m). In čeprav je ponoči termometer zdrsnil na – 32° C, sta naslednji dan krenila proti vrhu. Pet ur sta se mučila in ob 10.55 sta ga dosegla, kot prva v zim­skem obdobju. Potem, ko sta nasled­nji dan srečno vrnila v bazni tabor, je poskusila še naveza Maczej Pawlikovski – Bogumil Probulski. 14. januarja sta odšla iz T 3, toda ko sta našla »četverko« povsem porušeno, so se odločili, da odpravo končajo, še po­sebno, ker se je vreme znova poslab­šalo.

Z uspešnim prvim zimskim vzpo­nom na Manaslu so poljski alpinisti ponovno dokazali svoje sposobnosti. Pred tem so bili namreč prvi pozimi tudi na Mount Everestu (17. februar­ja 1980) in Daulagiriju (13. decembra 1982).

F. S.

Planinski maraton na Fruški gori
Tradicionalni fruškogorski pla­ninski maraton, ki ga prireja PSD Železničar iz Novega Sada v po­častitev dneva mladosti, že leta obiskujejo tudi številni planinci iz vse Slovenije. Letos bo maraton 19. in 20. t. m. Mali maraton je dolg 25 km, veliki pa kar 88 km. Lani je sodelovalo 300 slovenskih planincev iz 11 PD, letos pa lahko zainteresirani pošljejo prijave pi­smeno na naslov: PSD »Železni­ca«, 21000 Novi Sad, Ul. Čara Lazara 6, ali po telefonu vsak dan med 9. in 11. uro dopoldan na številko (021) 29-978.

Veleslalom ŠD Lom na planini Javornik
TRŽIČ – Eno najbolj aktivnih ŠD v tržiški občini ŠD Lom je pripravilo tradicionalno prvomajsko tekmova­nje v veleslalomu na planini Javornik. Tekmovanje je bilo kvalitetno, udele­žilo pa se ga je 55 tržiških smučarjev in smučark in tudi reprezentantka Po­lona Peharc. Zmagali so: cicibanke – Božnar; cicibani – Ribičič; pionirji – Sušnik; pionirke – A. Soklič; članice – Peharc; st. članice – Markič; st. Vete­rani – J. Rozman; ml. veterani – So­klič; st. člani – M. Rozman; člani – Ribnikar.

ALPINISTIČNE NOVICE

Veleslalom pod Raduho
Ker je postajalo tekmovanje pod Raduho vse bolj področno obarvano, so se organizatorji (AO Črna) odloči­li, da uvedejo spremembe. Radi bi privabili tudi starejše alpiniste, zato bo poslej večji poudarek na srečanju in ne več tekmovanju.

Veleslalom za alpiniste bo 19. t. m. s pričetkom ob 16. uri. Tekmovanje bo ekipno (2 ali trije člani v navezi in z nahrbtnikom, tudi mešane ekipe), tekmujejo pa lahko tudi nekdanji al­pinisti, ki niso več registrirani. Na progi bo nekaj kontrolnih vratic, mor­da tudi kratek spust ob vrvi, merjenje časa bo ročno, zmagovalna ekipa pa bo prejela prehodni pokal. Po tekmi bo na Grohatu družabno srečanje. Naslednji dan ob 10. uri pa bo pod Raduho še »prava« tekma, klasični veleslalom z elektronskim merjenjem časa. Prijave je potrebno poslati na naslov: Igor Radovič, Center 147, 62393 ČRNA, prijaviti pa se bo mo­goče tudi še dve uri pred startom.

Srečo Rehberger in smučanje
Srečo Rehberger, član AO Kranj pravi, da se je spet lotil smučanja že leta 1980 sta npr. z Gartnerjem opra­vila smuk po S steni Skute in po Jugo­vi grapi v Dolškem Križu) šele, ko si je poškodoval prst na roki. Konec marca letos je presmučal Žleb vrnitve (S4, 45°, 350 m) v Malem Grintovcu. 16. preteklega meseca je smučal z vrha Storžiča po JV pobočju, (v smeri koče na Kališču) – S4,50/40°, 600 m. Pet dni kasneje si je z Renato Bregar in Filipom Pogačnikom pripel smuči na vrhu Kokrske Kočne. Smučali so po grapah v osrednjem delu J stene, pa napravili dolgo prečnico (nad sko­ki) proti zahodu: (S5 (45-50°), 1200 m. Vse to so bili najverjetneje prvi smuki in posebno zadnji, je zaradi velike višine in težav zelo pomemben (smer je lepo opazna iz doline). Že dan kasneje je Rehberger sam pre­smučal (verjetno 3. P) Grapo med Babo in Ledinskim vrhom, in to v globokem, južnem snegu (v kopnem delu si je za nekaj metrov moral sneti smuči). 28. aprila je poskusil še v snežnem metežu in presmučal Grapo v SZ steni Kočne.

Triglavski turni smuk
Gornjesavska PD bodo – letos že 15. – tradicionalni Triglavski turni smuk organizirala (v jutranjih urah) 20. maja. Obe ključni postojanki, Sta­ničev dom in Kovinarska koča v Krmi, bosta zasilno oskrbovani – prenočišča, enolončnica, čaj. Nekateri pa bodo v primeru večjega obiska, kakršnega prireditelji pričakujejo, če bo lepo vreme morali v Triglavski dom na Kredarici.

Skupen vzpon bo 19. maja ob 6. uri izpred koče v Krmi. Za tiste, ki bodo šli na pot zase pa bodo na orientacij­sko najbolj zahtevnih mestih zasadili nekaj zastavic. Vendarle vzpon v poz­nih popoldanskih urah zaradi močne­ga sonca odsvetujemo! Prav tako, da bi prišli na to turo otroci ali kondicij­sko preslabo pripravljeni smučarji; hoje je od 5-7 ur. Nujna je primerna oprema, od obuvala do očal in zaščit­ne kreme. Tudi na hrano ne velja pozabiti. Preklic smuka bo v primeru neprimernih razmer objavljen do vključno 17. t. m. v Radio Ljubljana in Radio Triglav (Jesenice).

Srečanje RHM
Pred tednom dni smo poročali o srečanju alpinistk, ki bo v Walesu. Ker pa to ni tradicionalni (čeprav zelo pridobiva na kvaliteti, srečujejo pa se predvsem vrhunske plezalke) Rendez vous de Haute Montagne, objavljamo danes še podatke o tem. Srečanje RHM, ki bo tako kot dosedanja, še vedno v znamenju Felicitas von Reznicek, bo od 19. do 26. avgusta v Handecku (pri Innertkirchnu) v Švici. In kaj lahko se zgodi, da bo prvič brez naših zastopnic. Rok za prijavo (pred­vsem zaradi hotelskih rezervacij) je namreč že potekel, nihče pa ni dal pobude za enoten nastop, čeprav so knjižice s podatki nekatere naše alpi­nistke dobile. (KA PZS pa uradno tako nikoli ni vabljena).

Planinski izlet na Korziko
Tudi letos bo Komisija za medna­rodno sodelovanje pri Planinski zvezi Slovenije organizirala planin­ski izlet na Korziko, in sicer v času od 29. avgusta do 5. septembra le­tos. Prijave sprejemajo le do 31. maja v pisarni PZS, Dvoržakova 9, telefon (061) 312-553.

AO Črnuče: Mišo Jugovič je izra­čunal, da je 11 tečajnikov, pripravnik in pet alpinistov v Paklenici v treh dneh opravilo 120 tur. Veliko so ple­zali z naraščajniki.

AO Domžale – Janez Jeglič: 6 alpi­nistov in 10 pripravnikov, približno 140 ter vseh težavnosti (v treh dneh). Že dolgo nismo imeli tako kvalitetne­ga tabora. Med mladimi sta se posebej izkazala Ciril Jeglič in Roman Pirnat

Bogata razprava članov GO
LJUBLJANA – Druga seja Glav­nega odbora PZS se je končala šele v poznih popoldanskih urah, čeprav so s prvo točko dnevnega reda začeli že malo po 9. uri. Potrebno je bilo potr­diti kadrovske spremembe in imeno­vati nekatere nove organe, izvoliti predsednike za skoraj vse ravni, dele­gate in delegacije. Po bogati razpravi o izvajanju zakona o društvih, ki je bila na terenu, razprava sicer ni dala novi spoznanj, je pa znova opozorila na prevelike administrativne obvez­nosti, težave so zaradi prepovedi za­poslovanja upokojencev (sezonsko v postojankah), računovodsko-administrativna opravila so kot za delovne organizacije…

Novi poslovnik GO PZS ne vnaša večjih sprememb v delo, utrjuje pa pomen delegacij (ob 17 stalnih članih, so v njem še predsedniki in delegati MDO), odloča večina – ne le prisot­nih, za sklepčnost pa je potrebno 2/3 stalnih članov in prav tak delež dele­gacij.

Obsežno je bilo poročilo nadzorne­ga odbora, ki ni le opozarjalo, temveč je tudi nakazalo določene rešitve. Iz finančnega poročila je bik) razvidno, da 1/3 stroškov za delovno skupnost organizacija še naprej krije iz članari­ne, da pa se je delež ZTKO zmanjšal, razliko pa so morale seveda prevzeti komisije, odbori in sklad, PZS, ki pa neredko s težavo zberejo sredstva ce­lo za svojo osnovno dejavnost.

F. S.

Alpinisti so tekmovali ( 15. 5. 84 )
KAMNIK – Alpinistični odsek iz Kamnika je pripravil tradicionalno tekmovanje v veleslalomu za Štupar­jev memorial. Tekmovanja, ki je bilo na Kamniškem sedlu, se je udeležilo 76 alpinistov in planincev, 43 pa se jih je uvrstilo. Veleslalom sodi v okvir republiškega prvenstva alpinistov v smučanju.

Rezultati – alpinisti: 1. Luka Karni­čar, 2. Davo Karničar, 3. Markič (vsi AO Jezersko); ekipno: 1. AO Jezer­sko, 2. AO Kamnik; alpinistke: 1. Bregar, 2. Karničar (obe Jezersko), 3. Bernot (Kamnik); planinci: 1. Galjot (Kamnik), 2. Sušnik, 3. V. Bregar (oba Jezersko); ekipno 1. PD Ka­mnik, 2. PD Jezersko; planinke: 1. Humar, 2. Verbole (obe Kamnik), 3. Škarja (Mengeš).

MIRO ŠTEBE