V minulem letu je lov za osemtisočaki povzročil veliko gnečo v Karakorumu
Alpinistične odprave naletele v Pakistanu na precejšnje težave, ker pravila za dodelitev dovoljenj za posamezne vrhove ne gredo v korak z vse hitrejšim razvojem alpinizma
Pregled vzponov v Karakorumu preteklega leta kaže veliko zanimanje med alpinisti za to pogorje. Na vrhovih je bila velika gneča, udeleženci odprav pa so okusili tudi neupogljiva pakistanska pravila pri dodeljevanju dovoljenj za vrhove.
Sedanja neprožna pravila vsekakor ne ustrezajo modernim tokovom alpinizma, pravila pa različno tolmačijo tudi zvezni oficirji. Posledica lova za osemtisočaki je velika gneča na teh vrhovih. Po drugi strani pa tehnika hitrih vzponov (alpski stil) vzpodbuja želje zelo dobrih alpinistov, da krožijo, osvojijo vsaj dva ali po možnosti še več vrhov v eni sezoni. Vse to močno moti tradicionalni pogled na to, kaj je ekspedicija.
Kakorkoli že, v Pakistanu bodo morali najbrž dobro premisliti kako naprej. Morda bi kazalo zmanjšati pristojbine za vrhove, čeprav je to težko verjeti. Rešitev je lahko tudi uvedba individualnih dovoljenj, ki bi vsebovala število dovoljenih vrhov in njihovo višino. Če ne bodo ničesar naredili v tej smeri, bo najbrž število ilegalnih vzponov na vrhove čedalje večje.
Mašerbrum (7821 m)
Japonska odprava, ki jo je vodil Slain Kashu, je začrtala novo smer na Mašerbrum (7821 m). Moštvo je plezalo iz ledenika Baltoro. Imeli so fiksne vrvi in postavili so štiri tabore. Iz zadnjega višinskega tabora so odšli 22. julija in po enem bivaku so glavni vrh dosegli S. Kashu, S. Wada, M. Yamamoto, Y. Yabukawa, T. Shigehiro, H. Ito, T. Terauchi, T. Toyama, M. Tatsuta in R. Nishizutsumi. Na vršnem grebenu so našli truplo enega od dveh Poljakov, ki sta tragično preminula pri prvem vzponu na JZ vrh Mašerbruma (7806 m) leta 1981.
Poleg njih so na Mašerbrum splezali še Avstrijci (severna stena), Britanci pa po dolgem vzhodnem grebenu niso bili uspešni. Pred letom 1985 ima glavni vrh Mašerbruma le dva vzpona: leta 1960 štirje člani ameriške ekspedicije in leta 1983 dva Japonca. JZ vrh so osvojili trije Poljaki, njihova smer še nima ponovitve.
Gašerbrum I (8068 m) in II (8035 m)
Italijani so začeli z veliko akcijo Izziv 8000, v kateri nameravajo v petih letih osvojiti vseh 14 vrhov nad 8000 metrov. Skupino vodi Agostino da Polenza, denar so dobili od vsepovsod, v skupini je 6 stalnih članov, dva do štirje pa občasni. 5. in 6. junija so Gianni Calcagno, Tullio Vidoni in Giambattista Scanabessi opravili vzpon na Gašerbrum II v alpskem stilu po JV smeri. V bazo so se vrnili naslednji dan. Drugo skupino so sestavljali Agostino da Polenza, Pierangelo Zanga, Sergio Dalla Longa in Pierantonio Camozzi. Od 4. do 9. junija so splezali na Gašerbrum I po novi smeri čez težko SZ steno. Vrh sta dosegla le da Polenza in Camozzi. Po treh bivakih so zopet dosegli bazni tabor. 19. junija sta dva člana prve skupine, Calcagno in Vidoni, dosegla vrh Gašerbruma I po še eni novi smeri. Vzpon in sestop je trajal samo 3 dni. Vreme so imeli slabo. Od 35 dni, ki so jih preživeli v bazi, je bilo sončnih zelo malo. Prva skupina na Gašerbrum I je imela težave z nevihtami in temperaturami do minus 35 stopinj. Za leto 1986 načrtujejo K 2 in Broad Peak.
Italijani pa seveda na teh vrhovih niso bili sami. Samo v baznem taboru pod Gašerbrumom II je bilo še deset odprav, 31. julija je deset alpinistov doseglo Gašerbrum II po normalni smeri. Na vrhu so stali Louis Le Pivain, Michel Metzger – vodja francoskega zimskega poskusa po zahodnem grebenu na Everest leta 1982, Remy Pilliere, Nicolas Campredon in Guy Fletcher. Trije Švedi so osvojili prvi švedski osemtisočak. Vodil jih je Tommy Sandberg (49), ki je vodil vse prejšnje švedske himalajske odprave.
Thierry Renard in Pierre Mure Ravaud sta nameravala z vrha smučati. Slednjemu je Metzger pomagal pri sestopu z vrha, Ravaud je kazal znake izčrpanosti in prste na nogi je imel pomrznjene. Naslednji dan je Ravaud sestopil skupaj s Švedi, Renard in Metzger pa sta se s smučmi spustila prek južne stene, med Francosko smerjo in normalnim pristopom. Presmučati sta morala nekaj strmih odsekov, tudi serakov ni manjkalo, v povprečju pa so bile težave še kar znosne (45 do 50 stopinj).
Japonec Tomoji Kato je vrh osvojil skupaj s Švicarjem Francoisom Germainom, konec julija pa je na vrhu stala še ena japonska skupina. Na žalost je plaz zasul filmskega snemalca in dobrega alpinista Tomija Nakoro (38); med drugim je bil tudi član ekipe, ki je v severni steni Grandes Jorasses splezala Japonsko smer. Dobre vzpone sta opravila tudi znani Eric Escoffier in Benoit Chamoux. Escoffier je splezal na Gašerbrum I v enem dnevu iz tabora na platoju. Chamouxu se je priključil na višini 7500 m.
Gašerbrum 3 (7953 m)
Škotska ekspedicija pod vodstvom Geoffa Cohena (37) je poskušala novo smer z vrha južnega ledenika Gašerbrum. V bazo so prišli 11. julija. Sledil je tabor 1 (6000 m) na platoju pod Gašerbrumom II, potem pa so se povzpeli do zgornje ledeniške doline (6950 m). Pri tem so sledili smeri prek ledenega slapu, ki jo je našel Cassin leta 1958. Pod JZ grebenom so izkopali v sneg votlino. Nato jih je za pet dni zdržalo neurje. Od 12. do 19. avgusta so priplezali do višine 7700 m, kjer jih je sneg in močan veter prisilil k povratku. Gašerbrum 3 je bil osvojen šele enkrat. Leta 1975 so nanj splezali Poljaki prek južne stene.
Ambiciozen načrt prečiti celoten greben od Gašerbruma IV do I Casarottu ni uspel.
Gašerbrum 6 (7007 m)
Miri Ercolani, italijanska alpinistka, je v juniju 1985 osvojila vrh z ledenika Abbruzzi. Verjetno je to prvi vzpon iz te strani. Za smer je značilen strm led in objektivne nevarnosti.
Broad Peak (8047 m)
Šestčlanska domača vojaška odprava pod vodstvom Rayyaza Hussaina je bila uspešna. Postavili so tri tabore. 30. julija so odšli iz zadnje ga tabora (7250 m). Na 7700 m so bivakirali pod sedlom in naslednjega dne so Rayyaz Hussain, Zahid Mahmood in Jawad Pirzada stali na vrhu. Vrnili so se do bivaka in tam preživeli še eno noč. Slabo vreme jih je spremljalo na sestopu. Pri njihovem vzponu so sodelovali tudi z Escoffierom in Schaffterjem, ki sta po uspehu na K 2 hotela opraviti vzpon brez dovoljenja.
Po uspehu na Nanga Parbatu je Wanda Rutkiewicz poskusila še na Broad Peaku. Bila je neuspešna, en član skupine se je ponesrečil.
K2 (8612 m)
Vrh je osvojilo kombinirano francosko-švicarsko moštvo. Erhard Loretan, Nicole Niquille, Jean Troillet, Yves Morand (vsi Švica), Eric Escoffier, Daniel Lacroix, Stéphane Schaffter in Jean Francois Magnificat (Francija) so opravili hiter vzpon po grebenu Abruzzi. Plezali so nenavezani in prvi dan že zgodaj dosegli 6800 m (tabor 2). Naslednjega dne so dosegli 7400 m. Magnificat se je odločil za sestop. Schaffter in Lacroix sta se odločila, da tisto noč ostaneta še na 7400 m. Escoffier, svež od uspeha na Gašerbrumih, je skupaj s štirimi Švicarji odšel ob 21. uri dalje. Skala je bila dobra, boljša kot na Gašerbrumih, vendar ni bilo fiksnih vrvi. Kmalu se je Nicole Niquille zaradi težav z nogo hitro vrnila. Drugi so na višini okoli 8000 m iskali šotor, ki so ga pustili Švicarji teden prej, vendar ga je veter odnesel. Nadaljevali so ob lunini svetlobi. Prisiljeni so bil prečiti pod 150 metrskimi seraki, kjer so se zadržali približno štiri ure. Strmina je znašala 50 stopinj. Od rame jih je čakalo še 400 m vršne piramide in vrh so dosegli ob pol dveh popoldan, 15 ur po njihovem odhodu. Na sestopu so srečal Schaffterja in Lacroixa, ki sta tudi uspela. Kasneje so vrh dosegli tudi štirje Japonci.
Kot zanimivost Escoffier ni bil na seznamu članov odprave, ki so imeli dovoljenje za vzpon na vrh. In to ne za K 2 ne za Broad Peak. S Schaffterjem sta se morala podrediti zveznemu oficirju. Njune vzpone so sicer tolerirali, podrobnosti pa niso znane. Na ministrstvu za turizem v Islamabadu so ju izprašali in na hitro poslali Escoffiera v Francijo, Schaffterja pa nazaj na Broad Peak.
Smer SZS v Velikem Skednju
Mirjam Bizjak in Milan Velikonja sta 22. decembra 1985 v 6 urah opravila verjetno 1. zimsko ponovitev te smeri, ki je ocenjena VI-/V+, A1 in je visoka 250 m. Zanjo je značilno zelo izpostavljeno plezanje, razmere v steni so bile zelo dobre.
S smučmi s Pik Lenina
Zadnjo pomlad je bilo v Pamirju močno češkoslovaško moštvo. Pet alpinistov je doseglo vrh Pik Lenina (7134 m) v alpskem stilu brez predhodne aklimatizacije. Za to so potrebovali štiri dni in pol. Vzpon je bil opravljen po dveh smereh. Robert Galfy in Ivan Urbanovič sta opravila prvi spust s smučmi po smeri Lipkin. Začela sta 50 m pod vrhom, na začetku skalnatega grebena. Po 600 m se je vreme nenadoma spremenilo, sneg in megla. Spustila sta se še 600 m in srečala ostale tovariše. Skupaj so bivakirali in tudi naslednjega dne vreme ni bilo nič boljše. Toda spust sta uspešno končala.
Franci Savenc
