Enkrat je (pokojni) Tomaž rekel, da je že ob vstopu v alpinistično šolo vedel, kam in na kakšen način hoče seči do najvišjih oprimkov. Na njegovi poti se je tako znašla tudi značilna stena Kogla, ki je v teh tednih že spet oživela. Spet bo odpadlo nekaj kamnov, ki jih je zmrzal odluščila, potem pa bo bolj varno …
NOVOSTI
Nova smer v Skalnem gorovju: High Command (M7+ WI5, 170 m)
Grant Stewart in Anton Korsun, 8. april 2026
V severni steni stranskega vrha Mt. McGillivray (Alberta, Kanada) je dvojica Grant Stewart in Anton Korsun opravila prvenstveni vzpon v izrazito mešani smeri High Command, ki ponuja kombinacijo tankega ledu, kompaktnega skale, izpostavljenih prečk in presenetljivo dobre naravne zaščite. Smer je vidna celo z avtoceste Trans-Canada (Highway 1), iz razgledišča Lac des Arcs.
Smer je opisana kot »resnično mešana«, saj vsak raztežaj vključuje ledno plezanje, hkrati pa kljub nekaj svedrovcev večino varovanja predstavljajo zatiči, klini, frendi in vijaki. Zgornji raztežaji so po besedah avtorjev »as good as it gets«.
Tehnični podatki
Višina: 170 m
Težavnost: M7+ WI5
Slog: mešano plezanje, delno opremljeno
Varovanje: kombinacija naravne zaščite in nekaj svedrovcev
Dostop: 1,5 h iz izhodišča ob Highway 1
Sestop: spusti po smeri (V-Thread + sidrišča)
Opis raztežajev (povzetek)
P1 (M4, 60 m): plitvi kamin, snežna polica, nato rampa do sidrišča v niši.
P2 (M4, 30 m): desni kamin, nato leva rampa do snežišča in sidrišča.
P3 (M6, 30 m): tanki led, prehod v strm kamin, burly mantle, tehnična prečka v desno.
P4 (M7+, 35 m): izpostavljena prečka v levo, plezanje čez streho po žepkih, nato prečka v led; eden ključnih raztežajev.
P5 (WI5, 15 m): tanek steber, mešani gibi, nato strm led do V-niti.
Dostop in razmere
Dostop poteka iz manjšega parkirišča nasproti razgledišča Lac des Arcs. Zadnjih 150 višinskih metrov je odvisnih od snežnih razmer; pogosto je treba prečiti tanke ledene stopnje. Stewart ocenjuje, da se smer verjetno formira pogosteje, kot bi sklepali po pogledu z doline — v pomladnih in jesenskih razmerah naj bi bila pogosto plezljiva.
Slog vzpona
Stewart poudarja, da je smer odlična prav zato, ker združuje:
– težke odseke z dobro naravno zaščito,
– runoute na lažjih delih,
– zelo izpostavljene prečke,
– ter »committing moves«, ki zahtevajo odločnost.
Pred končnim prostim vzponom je na ključnem raztežaju pustil nekaj frendov, da je lahko varno spustil vrv in šel v »send« …
Nova smer na The Mitre v skupini Lake Louise
Pretekli teden sta Ripley Boulianne in Sam Mann v odličnih razmerah sklenila večletni projekt na severni steni The Mitre v skupini Lake Louise. Smer, ki je nastajala skozi tri sezone in več poskusov z različnimi soplezalci, je letos končno dozorela v celoto. Po prvih poskusih leta 2023, ki so se zaradi neviht in poškodovanih vrvi končali predčasno, ter lanskem napredku do grebena, je dvojici letos uspelo preplezati celotno linijo — in to brez uporabe čelnih svetilk.
Nova smer Friendship Direct predstavlja logično, estetsko in tehnično zahtevno linijo, ki združuje snežne rampe, mešane dele, izpostavljene prehode in dolg zaključni žleb. Gre za smer, ki bo zaradi svoje raznolikosti in resnosti gotovo pritegnila izkušene alpiniste, ki iščejo kombinacijo stabilnih razmer, natančnega varovanja in premišljenega gibanja.
Friendship Direct
M5+, 80°, ~600 m
Avtorja: Ripley Boulianne, Sam Mann
Datum prvega vzpona: 9. april 2026
Opis smeri
Vstop: po spodnji snežni rampi (45°, M3, ~130 m) do izrazitega desnega kota.
Klinasti kot (M5+, 45 m): do udobne police z dobrimi razpokami za izdelavo sidrišča.
Ključni prehod: s police obvezno močno levo; naravnost navzgor je območje krušljivih blokov, ki je v preteklih poskusih poškodovalo vrvi.
Prečnica in tanki razpokici (M5+, 30 m): izpostavljen prestop v zgornji žleb.
Osrednji žleb: 70 m M4, nato ~200 m vijuganja (M3, 60°) do grebena.
Grebenska navigacija: večinoma po severni strani; odvisno od razmer lahko pride prav snežni klin.
Sestop: po smeri, pri izstopu z žleba na levo.
Priporočena oprema
Komplet metuljev do #3, dvojni kompleti od .3 do #1, veliko matic, 2–3 vijaki (več ob manjši količini snega), 4–5 klinov, 2–3 peckerji, lopata (zelo uporabna).
Friendship Direct je lep primer sodobnega alpinističnega pristopa v kanadskem Skalnem gorovju: potrpežljivost skozi več sezon, upoštevanje razmer, premišljena linija in partnerska vztrajnost. Smer združuje tehnično zahtevnost, izpostavljenost in dobro logiko, zaradi česar bo verjetno postala nova klasika v območju Lake Louise …
Nova smer na severozahodni steni Punte di Campiglio
Mamma Anna – 380 m, WI5, M6
Prvopristopnika: Emanuele Andreozzi & Ruggero Samaden
Datum: 8. april 2026
Po severozahodni steni Punte di Campiglio je nastala nova, izrazito estetska in presenetljivo bogata linija, ki združuje ledno plezanje, mešane prehode in značilno kaminovsko raziskovanje, po katerem je Emanuele Andreozzi že znan. Smer Mamma Anna je rezultat spontanega raziskovalnega dne, ki se je iz skromnih pričakovanj prevesil v pravo alpinistično presenečenje: štirje razgibani raztežaji, obilica ledu in en obvezen speleo-prehod, ki daje smeri njen značaj.
Andreozzi je že nekaj časa opazoval temačen, globok kamin, ki se z dna doline zdi neizrazit in neobljubljajoč. Šele posvet s Silvestrom Franchinijem in Ruggerom Samadenom je sprožil odločitev: poskusiti, brez velikih pričakovanj. A ravno to je čar raziskovanja — ko se vstopi v kamin, se šele razkrije, kaj skriva njegova notranjost.
Tokrat je bila sreča na strani naveze: po več zaporednih sezonah, ko so naleteli na pomanjkanje ledu, je bila smer tokrat bogato zalita. Raztežaj za raztežajem je ponujal kompaktno, logično in raznoliko plezanje, ki je kulminiralo v dolgem snežnem kanalu do vrha. Hiter sestop je ekipo že ob 12.30 pripeljal nazaj k avtomobilu — redka nagrada v svetu zimskega alpinizma.
Tehnični opis (povzetek)
Višina: ~380 m
Težave: WI5, M6
Značaj: kombinirano plezanje v ozkem, temnem kaminu; ledni skoki, mešani prehodi, en speleo-odsek
Raztežaji: 4 izrazito razgibani raztežaji + dolg snežni kanal do vrha
Oprema: standardni komplet za mešano plezanje; v smeri je ostal en sam prusik v naravni oknu na ključnem raztežaju
Etika: prvopristopnika prosita, naj se ne dodaja dodatnega materiala
Mamma Anna je smer, ki združuje raziskovalni duh, presenečenja skritih kominov in tehnično zanimivo plezanje. Zaradi bližine in dostopnosti je lahko odlična alternativa (plan B), kadar je na sosednji Via che non c’è prevelika gneča — še posebej, ker je ta trenutno v dobrih razmerah.
Smer je priporočljiva izkušenim alpinistom, ki uživajo v kombinaciji ledu, mešanih prehodov in nepredvidljivosti, ki jo ponujajo globoki severni kamini Dolomitov.
TABOR(A)
Zimski alpinistični tabor PZS v Chamonixu (21. – 29. marec 2026)
Ekipa letošnjega zimskega alpinističnega tabora PZS v Chamonixu je začela v slogu – z vrhunskim »chaletom«, razgledom na Midi in kuharjem, ki bi zlahka konkuriral lokalnim bistrojem. Vreme ni obetalo, a duh tabora je držala visoko serija objav norih vzponov iz prejšnjih dni.
Prvi dan je prinesel logistični hladni tuš: gondola ne obratuje. Naveze so se razpršile in začele iskat(i) svoje linije. Dostopi niso bili vedno prijazni, razmere pa so nihale od dobrih do »psihotičnih«. Kljub temu so padle smeri, ki bi bile vredne vsakega alpinističnega tabora.
Preplezane smeri
Petites Jorasses – NW Gully of the Frebouze (III 4+, 500 m), Alina Ledinek, Miha Habjan, Robert Skumavec
Pointe du Domino – Petit Viking (III 4, 500 m), Gašper Reberšak, Bine Mekina
Pointes Lachenal – Star Academixte (M6, 250 m), Urša Kešar, Elvis Susak, Marko Volk
Pointes Lachenal – Solar (III M5+, 200 m), Gašper Reberšak, Robert Skumavec, Marko Volk
Mont Blanc du Tacul – Modica–Noury (III 5+, 500 m), Erik Pavusa, Marko Volk, Miha Habjan, Bine Mekina
Pointes Lachenal – Pellisier Gully (TD– 5, 220 m), Urša Kešar, Elvis Susak
AO – Mojstrana v dolini Aoste: smučanje z Gran Paradisa in plezanje v granitu
Četverica članov (Anita, Nejka, Grega) ter član matičnega društva Miha so med 10. in 13. aprilom izvedli mini tabor v dolini Aoste, ki je bil lani zaradi obilnega sneženja odpovedan. Letos se je vreme večinoma poklopilo, čeprav je ponedeljek še nekoliko ponagajal.
Vzpon in spust z Gran Paradisa (4061 m)
10. aprila so se odpravili v dolino Valsavarenche in od tam do izhodišča pri Pontu. Sledil je pristop do koče Vittorio Emanuele II, kjer so prespali. Naslednji dan so v dobrih razmerah — ob klasičnem vetru in nekoliko skromni snežni odeji — uspešno stopili na vrh Gran Paradisa ter z njega tudi odsmučali.
Posebne čestitke gredo 15-letnemu Mihu, ki je brez težav stal na svojem prvem štiritisočaku.
Plezanje v granitu nad Courtilom
12. aprila so se preselili v dolino Champorcher, v idilično vasico Courtil na 1350 m, nad katero se dviga granitna stena Placche di Oriana.
– Dekleti sta preplezali smer Spigolo Verde (4c, 230 m).
– Fanta sta izbrala zahtevnejšo Men at Work (6b+, 230 m).
Ker energije še ni zmanjkalo, so popoldne plezali tudi krajše smeri v okolici.
Dež je skrajšal zadnji dan
13. aprila so upali na še en plezalni dan, a je dež začel padati že zjutraj, zato je sledil le povratek domov — z rahlo željo po »še malo granita«, ki je ostala neizpolnjena.
DOMA
Strevčeva peč – Hram Demokracije (VII+, A0, RS3, 600 m)
Marko Volk in Patricija Oštir sta 12. marca 20269 še enkrat plezala v zapostavljeni in divji steni. Smer ima v zgornjem delu dva možna obvoza, na voljo je of wid ali pa plata. Ocena od VIII in gor. Izstopila sta po Frančkovi Simfoniji. Za smer sta potrebovala 12 ur efektivnega plezanja. Kot piše Marko, je smer opremljena, klini naj ostanejo doma, ostala premična varovalna oprema zaželena. Smer je resna, …
Pomlad v Koglu
Nirvana v Koglu – Urh Primožič in Žiga Oražem nadaljujeta zgodbo smeri Klemna Malija in Tomaža Humarja
13. aprila sta opravila prosto ponovitev smeri Nirvana (250 m, VIII+/IX–) v Koglu, eni najlepših in najbolj značilnih sten Kamniško-Savinjskih Alp.
Smer sta leta 1993 (tudi s pomočjo krempeljcev) preplezala Klemen Mali in Tomaž Humar, prosto pa jo je tri desetletja kasneje prvi ponovil Bor Levičnik s pomočjo Uroša Grilja. Zdaj je dobila nadaljevanje v novi generaciji plezalcev, ki sta jo ponovila v odličnem slogu.
Smer je po besedah Primožiča in Oražma lepa, konstantna in varna, z izrazitim balvanskim detajlom v ključnem raztežaju. »Ključno mesto je kratek balvanski problem, kjer je fajn bit dolg,« piše Urh na straneh AO Tržič. »Preplezal sem ga v drugem poskusu, Žiga pa na flash.«
Oba sta ponavljala tudi tretji raztežaj, kjer ju je zavedel siv klin na levi strani. Lažja linija do svedra vodi po luknjicah naravnost navzgor. Urh je ponovil še drugi raztežaj, saj mu je — kot pravi z nasmehom — »v roki ostalo pol Kogla«.
Ocene se jima zdijo realne, smer pa vsekakor vredna ponavljanja. Pod detajlom sta pustila sidrišče, drugje pa klinov nista uporabila. Vzpon potrjuje, da Nirvana ostaja ena izmed najbolj značilnih smeri v Koglu, ki združuje tehnično zahtevnost, dobro opremljenost in izrazit plezalni značaj.
Dobrih trideset let po prvem vzponu Malija in Humarja se Nirvana kaže kot smer, ki povezuje generacije: od pionirjev do današnjih plezalcev, ki jo ponavljajo z enako mero spoštovanja in užitka. Le da so takrat alpinisti te smeri plezali tudi za vstop v še višji »rang« alpinizma, …
Peter Zupan: Medtem ko eni še smučajo, se drugi že martinčkajo v topli skali …
Trening za septembrski Manaslu
ID
