Nevarni spomladanski vzponi v visokogorju
Ko vabijo kopna in komaj malo zasnežena pobočja, si ljubitelji gora mislimo: Zdaj je čas, zdaj je priložnost za vzpone na vrhove
Letošnjo zimo se z izletov v gore ni vrnilo osem ali devet gornikov in turnih smučarjev. Šli so iskat in občudovat lepoto, se poveselit svobode in se razgibat, da bi laže prenašali vsakdanje napore življenja v dolini. Zla usoda in ne nazadnje neustrezno znanje in oprema so terjali svoje …
Stvarnost je zgovorno potrdila staro pravilo: mila zima, hude nesreče. Vselej, kadar so gore zasute v sneg, kronike GRS molče. Ko pa vabijo kopna ali komaj malo zasnežena pobočja, si oboževalci gora mislimo: »Zdaj je čas, zdaj je priložnost, da brez večjega napora in tveganja pridemo na vrhove, ki vabijo.
Žal se s takim razmišljanjem varamo. Snega morda res ni mnogo, a ta je trdo zasrenjen, na prisojnih straneh tudi poledenel. In ko govorimo, kako krotke so južne vesine naših Alp, tako Julijskih kot Kamniških in Karavank, nič manj pa predgorij, ne bi nikoli smeli pripomniti, da taka ocena velja samo za poletje, pozno pomlad in zgodnjo jesen, ko so vesine kopne, zemlja nepomrznjena, trave žive.
Kaj se dogaja, ko je v gorah zima, ko so strmine zasrenjene in poledenele?
O tem smo že veliko govorili in pisali. Gladka tla zahtevajo rabo derez in cepina; ostri zobje derez skrbijo, da nam med hojo ne drsi, medtem ko nam cepin rabi za oporo ali pa ga imamo v rokah, pripravljenega za padec, če nas spodnese. Skrbeti moramo, da že takoj po padcu ali čim prej, ko začnemo drseti, začnemo zavirati z oklom. V današnjem pomenku ni časa niti možnosti, da bi podrobneje opisovali to početje; kako doseči lego, v kateri lahko pričnemo zavirati, je opisano v priročnikih za hojo in plezanje v gorah, izkušnje pridobivamo na varnih strminah, na tečajih in seminarjih. Gre za presenečenje, za hitre posege; človek mora reagirati bliskovito, privajeno, pravzaprav instinktivno – časa za premišljanje ni!
Zadnje nesreče so se primerile na Grintovcu, gori, ki velja za »krotko«, a si je na podoben način že letos, v borih dveh mesecih vzela tri življenja. Prvič, januarja, so prizadeti hodili z derezami na nogah, cepina sta tičala za nahrbtnikom. Tako ob padcu nista mogla postati rešilno orodje, s katerima bi žrtvi prestregli in zaustavili drsenje v smrt. Oba ponesrečenca sta hodila s smučarskimi palicami, ki so primerne takrat, ko pobočje ni nevarno, ali ko sneg ni zasrenjen in poledenel. Na ledu si s palicama ne moremo prav nič pomagati, saj so konice pretope, ročaja pa sta mnogo preveč oddaljena od njih, da bi mogli pravočasno ukreniti kaj učinkovitega.
Zadnji primer na Grintovcu je svarilo za turne smučarje. Res je hoja na smučeh s srenači v trdem snegu zadovoljiva, na srenu in ledu pa tudi srenači le malo ali nič ne primejo. Če so razmere take, pač velja spraviti smuči na nahrbtnik in si pomagati z derezami in cepinom. Noben gornik, noben alpinist in turni smučar, ki je uspel priti sto metrov pred vrh Grintovca ne bo mogel trditi, da bi ne zmogel teže derez in cepina. Če je tako malo pri močeh, naj pač ostane doma in si na bližnjih kucljih nabira kondicijo.
Vrednost zimskega gorništva in turnega smučanja je prav v tem, da zahteva zdržljivost, preudarnost in veščino, zdravo razsodnost in tudi sposobnost umika, če se izkaže, da bi mogli doseči cilj samo z neustrezno velikim tveganjem.
So gore, ki kažejo prijazno lice, obetajo lahek dostop in si zaradi človeške lahkovernosti jemljejo žrtev za žrtvijo. Med take prav gotovo sodijo južna pobočja Storžiča, Grintovca in Brane v zimskih razmerah, zato se jih lotevajmo z vsem spoštovanjem, znanjem in opremo, pa nam bodo dala veliko sreče in užitkov.
Pavle Šegula
Izšla bo planinska pesmarica
Naslov pesmarice je Le pojdmo v gore, v njej je kar 273 pesmi, zbranih iz mnogih internih in rokopisnih pesmaric, zbirk ter 14 knjižnih izdaj. Pripravili so jo člani uredništva Alpinističnih razgledov skupaj z mladinsko komisijo PSZ, največ pa sta naredila Miro Vrhovec in še posebej France Malešič. Izšla bo v formatu A4 s 128 stranmi
Zbrane so vesele, žalostne, planinske povsem alpinistične, celo jamarske, ljudske, umetne in narodnozabavne pesmi. Nekaj je himen posameznih društev in odsekov; so tudi pivske, manj resne, okrogle, oglate, opolzke, kosmate … kakršno je pač tudi naše življenje v gorah, je zapisano v uvodu. Seveda pa pesmarica ni namenjena le alpinistom, ampak bodo po njej segli vsi tisti, ki radi pojejo, a vseeno postajajo zgolj »pevci prvih kitic«.
Miro Štebe
Avtomat za skalolazenje
Ker je v Bolgariji hitrostno plezanje (skalolazenje) zelo razvito, sta se inženirja Dimitr Stanev in Ivan Krajcev lotila konstrukcije aparata, ki bi avtomatično beležil čas – med treningom, predvsem pa seveda na tekmovanjih. Elektronska naprava, katere tipala se mora plezalec dotakniti ob začetku vzpona in ob zaključku, sama izračuna čas, zaporedje … in vse to prikaže, tako da je podatke nemogoče »prilagajati« raznim interesom organizatorjev ali trenerjev.
Konec tedna tekmovanje plezalcev v stenah Ospa
Na državnem prvenstvu v športnem plezanju računalniška obdelava rezultatov
Od petka do nedelje se bo v strmih in previsnih stenah Ospa pomerilo 44 plezalcev in 18 plezalk. Priprave za prvo takšno tekmovanje v Sloveniji gredo h koncu. Za obe konkurenci so pripravljene po tri smeri. Vse tri smeri za fante so previsne, medtem ko je za dekleta takšna le finalna smer.
V petek in soboto se bo tekmovanje začelo ob 8. uri in bo trajalo v glavnem ves dan. Nedeljski finale bo seveda precej krajši, saj si bomo lahko ogledali plezanje le desetih najboljših iz obeh kategorij. Vse tri dni bodo doseženi rezultati obdelani na računalniku Iskre Delta, tako da bodo podatki dostopni vsem v kar najkrajšem času.
Organizator tekmovanja, Alpinistični odsek pri Planinskem društvu Kranj, vabi vse privržence tega športa (seveda tudi vse druge), da si tekmovanje ogledajo. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno.
Del tekmovanja v soboto in pa seveda nedeljski finale bo snemala tudi RTV Ljubljana, reportaža pa bo na sporedu v nedeljo zvečer.
• Žrebanje štartnih številk bo v četrtek, 21. t.m. ob 19.30 v Ospu. Organizator še enkrat opozarja tekmovalce, da se do te ure oglasijo v press centru. Po žrebanju bodo izvedeli tudi okvirni čas svojega nastopa, ki pa se bo glede na potek tekmovanja lahko seveda sproti spreminjal.
Tomo Česen
OD TOD IN TAM
Nova smer Ivnika in Marinčiča
Matjaž Ivnik (AO Tržič) in Janez Marinčič (AO Matica) sta 10. in 11. t.m. v veliki osapski steni preplezala prvenstveno smer z imenom Poslednji dan. Poteka desno od Vražjega Roberta. Večinoma gre za tehnično plezanje, sicer pa je ocena V, A1 in A2e.
Še zadnji vzponi pred tekmo
Steber spominov v Ospu je bil splezan še dvakrat, prosta ponovitev je bila obakrat z rdečim krogom. Najprej je to smer splezal Bojan Počkar, za njim pa še Igor Kalan. Ocene po raztežajih so VIII, VIII- in VII+. Oba sta ponovila tudi Dedka Mraza. To smer je splezal tudi še Marko Čufer. Jure Bogataj je ponovil Miklavža, smer Alenka LT pa Marija Štremfelj in Maja Krajnik. Steber jutranje zvezde (VII+) je Dorian Šuc splezal na pogled, Andrej Jaklič in Jure Bogataj pa z rdečo piko. V Vipavi je Bogataj ponovil Orgazem, Robi Jamnik pa smer Think pink z oceno VIII.
Arco v Italiji sta prvi aprilski vikend obiskala Betka Galičič in Franc Balon. V Policro muro ( ???) sta splezala Tangarm (VII-) in Gocce D’Ansia (VII). Galičeva je na Passo san Giovani ponovila še Cri-Cri (VII-). V Dolžanovi soteski je Mozartove kroglice splezal Andrej Jaklič, tretji vzpon v Jaku in Močeradu pa ima Dorian Šuc.
Ines Božič in Janez Skok sta se vrnila iz Paklenice, kjer je Božičeva opravila prvo žensko ponovitev smeri Shoggoth (VIII-), na pogled pa je preplezala smer Imox (VII). Skok je poleg Shoggotha in Steze mojstrov (obe z rdečo piko) na pogled ponovil Barbaro (VIII-) in Ananas. Oba sta v steni Anič kuka splezala še Utopijo.
Smučarski spusti
Smer iz Belega potoka v Vrtaškem slemenu nad Martuljkom so 3. t.m. presmučali Borut Črnivec, Andrej Terčelj in Andrej Zorčič. Ocena je mestoma S4+, 500 metrov.
Tej zasedbi se je 12. t.m. pridružil še Dejan Ogrinec in skupaj so potem presmučali Žrelo v severni steni Storžiča. Spust je potekal v območju zavarovane poti. Ocena S4-5+, 500 m. Možna je tudi povezava s spustom z vrha Storžiča po zahodni steni, ki sta jo isti dan opravila Črnivec in Terčelj.
Želite na Everest?
Kar je bilo še do nedavnega rezervirano izključno za najboljše alpiniste, si lahko sedaj privoščite tudi vi. Tako nekako se glase reklamni slogani avstrijskih vodnikov in Marcusa Schmucka, ki vse skupaj vodi. Seveda potrebujete vsak 148.000 šilingov (pa tudi brez alpinističnega znanja ne bo šlo). Komercialna odprava, ki jo pripravljajo, bo od 18. aprila do 21. junija 1989, vzpon na naj višji vrh na svetu pa iz Nepala. Znane so že višine taborov: bazni bo na 5100, višinski pa na 7000.7650 in 8200 metrih. Seveda pa so možni tudi posebni dogovori, od snemanja, do vzpona na alpski način.
Za 200-letnico Avstralije na Everest
Avstralski alpinisti bodo letošnjo spomladansko sezono poskušali splezati na Mt. Everest po originalni smeri prek južnega sedla. Vzpon bodo opravili v okviru proslav ob 200-letnici Avstralije. Moštvo sestavlja 25 alpinistov, med njimi sta tudi dve ženski. Nekateri člani odprave imajo z Everestom že nekaj izkušenj, tako je npr. John Muir leta 1984 poskušal v zahodnem grebenu, lansko leto pa iz severne strani. Oba poizkusa sta bila neuspešna. Odprava bo poskušala popraviti tudi avstralski ženski višinski rekord.
Festival v Katovicah – poljski Trento
Od 24. do 27. februarja letos je High Mountain Club iz Katowic prvič na Poljskem priredil filmski festival alpinističnega filma. Več kot 100 gostov je prišlo iz tujine, pokazane filme pa sije ogledalo okoli 1500 gledalcev. Predstavniki desetih držav so pokazali 70 filmov – veliko teh je bilo dobitnikov večjih mednarodnih priznanj, kot je npr. nagrada v Trentu itd. Na festivalu v Katowicah je bila podeljena ena sama nagrada. Dobil jo je francoski film Soa, ki prikazuje Catherine Destivelle pri plezanju v Afriki. Jugoslavijo je v Katowicah predstavljal film Matjaža Fistravca Peklenska gora Cerro Torre.
Najboljše v Dolomitih iz lanske sezone
Če bi morali izbrati tri najboljše vzpone lanskega leta v Dolomitih, potem bi imeli dokaj lahko delo. Proste ponovitve (z rdečo piko) Ribe v Marmoladi in dveh zahtevnih smeri v Cinah bi si to zagotovo zaslužile.
Ribo v južni steni Marmolade je prosto ponovil Heinz Mariacher. Tovrsten vzpon je prav gotovo eden najtežjih v skalnih visokih stenah v Evropi. Nekatere dele v smeri je bilo potrebno predhodno opremiti s klini. Ocena je 7b+ po francoski lestvici in je prav impresivna glede na slabo varovanje v steni.
Prvo prosto ponovitev Švicarsko-italijanske smeri v Zahodni Cini pa je izvedel Kurt Albert. Vzpon je ocenil VIII/VIII+, ključni raztežaj pa ni v veliki značilni strehi, kot bi vsakdo pričakoval, ampak šele v steni nad njo. Značilnost smeri je sicer dokaj slaba skala s skromnim varovanjem, zato je Albert smer prej na najbolj kritičnih mestih opremil s klini in tudi nekaj svedrovci. Isti plezalec je v Veliki Cini prosto ponovil tudi smer Brandler-Hasse in ji dal oceno VIII.
Iskanje nekoristnega sveta
Bogdan Kladnik pripravlja 20. aprila ob 19. uri muitivizijski prikaz svojega videnja alpinizma, jamarstva in narave sploh. Svoj tokratni prikaz je poimenoval »Iskanje nekoristnega sveta«, podnaslov pa bi lahko bil »Po evropskih deželah od Norveške do Grčije«. Štirje projektorji bodo skrbeli za vizualno predstavljanje, na ekranu bo naenkrat tudi po dvoje, troje posnetkov, namesto govora pa bo glasba. Multivizija bo v Mali dvorani Cankarjevega doma.
Zvezde nad Tibetom Toneta Škarje
V Domu španskih borcev v Mostah bo svoje doživljaje na poti po himalajskem delu Tibeta predstavil Tone Škarja v predavanju Zvezde nad Tibetom. Predavanje bo v sredo, 20. t.m. ob 20. uri.
Tri dni kasneje pa bo ob 10. uri ponovil predavanje v DO Kuverta Ljubljana.
Predavanje Borisa Gabrijana
Fotoklub PZS in mladinski odsek PD Ljubljana-Matica vabita na potopisno predavanje Borisa Gabrijana o Izraelu. Predavanje z barvnimi diapozitivi bo v ponedeljek, 18. t. m., ob 20.15 v prostorih PD Ljubljana Matica, Trdinova 8/1.
Skupina Trango vse bolj privlači
Ministrstvo za turizem Pakistana je za letošnje poletje dobilo prošnje kar 68 odprav in le štirim so odgovorili nikalno (žal je med njimi tudi ena naša). Večina odprav bo prišla v Pakistan maja ali junija, med vodji pa najdemo tako že uveljavljene organizatorje (Marcus Schmuck, Ronald Naar, Piotr Mlotecki itd.), kot tudi mlajše obetavne alpiniste, npr. Roberta Galfyja (ČSSR). Največ odprav (kar 20%) bo seveda spet japonskih, kar sedem odprav pa se jih je namenilo v skupino Trango, med njimi je tudi ena naša. Na drugi najvišji vrh sveta K2 pa se odpravljajo štiri, ob naši še španska in dve ameriški.
Najtežji zimski vzpon v Dolomitih
Wladyslaw Kacorzyk, Jacek Kantyka in Janusz Skorek so opravili prvi zimski vzpon (in tudi prvo ponovitev smeri iz leta 1978, prvi plezalci Leoni, Martini in Tranquilini) prek S stene Rocchette Alte di Bosco- nero v vzhodnem delu italijanskih Dolomitov, severno od Belluna. Smer je visoka 700 m, ocenjena pa s VI, A3. Vzpon je poljska trojka opravila v dneh od 14. do 19. februarja, potem ko so med pripravami v steni že pritrdili 120 m vrvi.
Zmagoslavje in tragedija
Decembra lani je izšla knjiga K2, Triumph and Tragedy, ki jo je napisal Jim Curran. Je prvo knjižno delo, ki obravnava K2, drugo najvišjo goro sveta v luči tragičnega poletja 1986, ki je terjalo kar 13 žrtev. Poudarek dela, ki ga je avtor opremil s 45 barvnimi fotografijami, je na obdobju 7. – 10. avgusta 1986 in žalostnimi trenutki na Abruzzi grebenu.
Koledar Alpinistične zveze ČSSR
Alpinistična zveza ČSSR je za letos pripravila koledar prireditev, ki bi bil lahko vzor prenekateri organizaciji. Prihodnji vikend imajo prvo uradno tekmovanje športnih plezalcev – Prvenstvo Bratislave. 21. in 22. maja bo prvenstvo osrednjega območja Slovaške, 4.- 5. junija Vzhodne Slovaške in 25.- 26. junija še prvenstvo celotne Slovaške (hitrost in težavnost). In 17. ter 18. septembra bo še odprto mednarodno prvenstvo ČSSR.
Ob teh – za naše plezalce, ki se bodo letos najbrž morali zadovoljiti z enim samim tekmovanjem – najbolj zanimivih akcijah, je v zveznem koledarju še 11 drugih, od pomladanskega srečanja (14. in 15. maja v Dobri Vodi) do XVI. alpinističnega srečanja pod Vtačnikom, ki ga pripravljajo za vikend 5. in 6. novembra. Osrednja prireditev, ki ima tudi daleč največjo tradicijo, pa je alpinistični teden JAMES, ki bo letos (6. – 14. avgusta v Visokih Tatrah) že 64-tič!
5. ZAHE ima v načrtu Everest
V prvi letošnji številki Naših planina, glasilu PZ Hrvatske, je tudi zanimiv članek o delu Planinske zveze (pri nas bi rekli meddruštvenega odbora) Zagreba. Zanimiv je njegov zaključni del, ki lepo ilustrira tamkajšnje razmere. Brez dinarja pomoči tistih, ki bi morali dati kaj več od moralne podpore, PZ Zagreba je z organizacijo višinskih del, dogovori za sponzoriranje in prispevkom udeležencev, v vsega štirih mesecih zbrala več kot 30.000 dolarjev za odpravo v Himalajo in – opravljen je bil najboljši vzpon lanske himalajske sezone: prvi pristop na Ngozumba Kang. Za mednarodno alpinistično dejavnost v letošnjem letu pa imajo tudi že izdelan program.
V sodelovanju z nepalsko-jugoslovanskim klubom prijateljstva in Večernjim listom bodo pripravili razstavo tibetanskih svetih slik, realizirali bodo treking v gore Vzhodne Afrike (Kenija in Kibo), ekipa plezalcev pa se bo preskusila v steni El Capitana (ZDA). Prišlo naj bi tudi do izvedbe šole smučanja za Šerpe pri nas, v zameno pa bi hrvaški alpinisti obiskali Himalajo. Opustili pa tudi niso načrta »Everest«. Pripravljajo izvidnico v SV steno Everesta (s tibetanske strani), prek katere naj bi 5. ZAHE prihodnje leto skušala začrtati prvenstveno smer.
Franci Savenc
