Martina Čufar na tekmi SP spet med deseterico
Mojstranska plezalka je na prvi tekmi letošnjega svetovnega pokala v Frankfurtu z delitvijo 8. mesta spet dokazala svoj talent in dobro formo
DOBER ZAČETEK – Martina Čufar (na fotografiji) je z 8. mestom v Frankfurtu napovedala, da tudi v letošnjem plezalnem svetovnem pokalu visoko meri. (Foto: Matej Mejovšek)
KRANJ – Še preden se je začela letošnja tekmovalna sezona, je bilo že videti, da ima mednarodna zveza za športno plezanje zdaj že kar kronične težave s prireditelji tekem na najvišji ravni. Koledar se je pred začetkom prve tekme spremenil vsaj trikrat in po zadnji varianti bo letos 5 tekem svetovnega pokazala in svetovno prvenstvo.
Frankfurt je bil 8. in 9. t.m. prva postaja v tem koledarju. Tekme se je udeležila tudi naša reprezentanca in spet so bile ženske precej bolj uspešne. Martina Čufar je nadaljevala v slogu lanskega leta, ko je bila na koncu deseta v skupnem vrstnem redu. V Frankfurtu jo sicer nismo videli v finalu, toda na koncu si je delila 8. mesto s še tremi tekmovalkami. Če ne drugega, je to zelo dober rezultat pred svetovnim prvenstvom in seveda potrditev njene dobre psihične pripravljenosti tudi v letošnji sezoni. Prav psihična pripravljenost dela težave naši drugi reprezentantki Metki Lukančič, ki pa je sicer fizično v izredno dobri formi. Lukančičeva je bila v Frankfurtu na 28. mestu in če se ji bo na prihodnjih tekmah uspelo zbrati dovolj dobro, potem lahko realno pričakujemo obe v finalu.
Sicer pa je bilo na prvi tekmi v ženski konkurenci kar nekaj presenečenj. Predvsem to, da ni zmagala Erbesfieldova, ki je bila v lanski sezoni suvereno vedno na vrhu. Zmagala je po prikazanem nastopu povsem zasluženo Francozinja Laurence Guyon, pred najbrž največjim presenečenjem Frankfurta Belgijko Muriel Sarkany. Za tretjo Erbesfieldovo je sicer treba povedati, da je nastopila poškodovana, vendar, če sodimo po rezultatih prve tekme, potem bi znalo biti v ženski konkurenci letos bolj zanimivo kot lani.
To pa bi težje zatrdili za moške, kjer so Francozi spet ugnali vse in zasedli vseh prvih pet mest. Na srečo se imena vsaj od tekme do tekme pri vrhu spreminjajo. Še do pred kratkim nepremagljivi Francois Legrand ne zmaga vedno in kot kaže, bo tudi letos hud boj za končnega zmagovalca. Svetovni pokal bo tako gotovo pridobil na zanimivosti. Že lani je Francois Lombard prekinil zmagovito pot Legranda, kako bo letos, pa bomo morda lažje napovedali po nekaj tekmah. Na žalost to ne bo mogoče prej kot oktobra, saj je pred poletjem na sporedu samo še svetovno prvenstvo od 5. do 7. maja v Ženevi.
Naši fantje so bili v Frankfurtu, če upoštevamo njihove pretekle rezultate, slabši kot sicer. Aljoša Grom je bil z 28. mestom naš najuspešnejši tekmovalec, medtem ko so bili ostali nad 40. mestom Upajmo, da bodo v Ženevi uspešnejši in bodo s tem dobili dodatno motivacijo za merjenje z naj boljšimi, kjer pa je, to je treba pri znati, izredno močna konkurenca Naši reprezentanci so pri nastopu v Nemčiji poleg matične Komisije za športno plezanje pomagali še Mestna občina Ljubljana, Eva spor Lj, Eurosport Lj, Ros pletilstvo L Mojster Janez Lj in Iskra Prins.
Rezultati iz Frankfurta – moški 1. F. Petit, 2. F. Legrand, 3. A. Pe tit, 4. J. B. Tribout, 5. F. Lombard (vsi Fran), 6. C. Brenna (Ita), 7 E. Chevieux (Švi), 8. Y. Hirajama (Jap),… 28. A. Grom, 41. M. Mejovšek, 47. V. Guček, 72. F. Jensterle 73. S. Židan (vsi Slo); ženske: 1. L Guyon (Fran), 2. M. Sarkanv (Bel) 3. R. Erbesfield (ZDA), 4. M. Guillet (Fran), 5. E. Ovčinikova (Rus) 6. N. Richer (Fran), 7. R. Valsecci (Ita), 8. Martina Čufar, 28. Metka Lukančič (obe Slo).
TOMO ČESEN
NOVE PUBLIKACIJE
T. Mihelič: Bohinjske gore
Le še malo in v knjigarnah se bo pojavil novi vodnik Tineta Miheliča »Bohinjske gore«. Izšel bo v seriji vodnikov založbe Sidarta (Janez Skok), za katere je značilno, da ne opisujejo enciklopedično goro za goro, pot za potjo, pač pa predstavljajo izbor, bralce vodijo pri izbiri tur v odvisnosti od njegovih želja in sposobnosti pa seveda tudi letnega časa. V vsakem vodniku, tako tudi v tem, ki bo prvi za območje Julijskih Alp, je opisanih 50 najprivlačnejših in obiska najbolj vrednih ciljev. Izbor je seveda delo avtorja.
Vodniki zajemajo vse vrste gorniških ciljev, od nekajurnih družinskih potepanj do večdnevnih visokogorskih tur, tudi tistih po brezpotjih. Vsak opis vsebuje podatke o zahtevnosti ture, višinskih razlikah, navedena so izhodišča in dostopi do njih ter najprimernejše letno obdobje, osrednji del teksta pa je seveda namenjen podrobnemu opisu vzponov in sestopov.
V Miheličevem vodniku Bohinjske gore so poleg gora (izletov in tur) predstavljeni tudi ljudje, kulturne in naravne znamenitosti Bohinja, ne manjka kratka zgodovina gorništva, opisane so tudi vse planinske postojanke območja. Natančne skice, ki so delo Danila Cedilnika-Dena, iz katerih je lepo razviden potek vzpona in sestopa, so odlično dopolnilo opisom. Barvne, reprodukcije del Staneta Klemenca, Jožeta Miheliča in Janeza Skoka, uveljavljenih fotografov slovenskega planinskega sveta, pa dajejo ediciji še dodatno – estetsko vrednost.
Dobiti je že mogoče poseben prospekt z naročilnico, ki omogoča ob naročilu po povzetju tudi posebno ugodnost plačila v dveh obrokih. Sicer pa je vodnik mogoče naročiti telefonično na 061/485-589, s faksom na 061/482-474 ali pa pismeno na naslov Založba Sidarta, Vevška 52, p.p. 80,61260 Ljubljana. Za taka naročila velja do 20. aprila posebna cena 2750 tolarjev; v prosti prodaji bo vodnik 20 odstotkov dražji.
(F. S.)
V Kotečniku
Mladi Miha Palir (16 let) iz Celja je v Kotečniku na pogled preplezal smeri Čili(7a), Žolč (6c+), Opica (6c+), Pijavka (6c+) in Oliva (6c). Z rdečo piko pa je bil uspešen v Srebrni strehi (7b), Sveti Evi (7a+), Herkulesu (7a+), Vrtu Bogov(7a+), Tihi pesmi(7a), Ovulaciji (7a) in Snoopyju (7a). Dve leti mlajši Erik Obrez je v Mišji Peči z rdečo piko preplezal Ribalton (7a+) in Kurčji rock (6c+).
(M. P.)
Rojen pod radovedno zvezdo
Danes ob 19. uri bosta Marko Prezelj in Andrej Štremfelj v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma z diapozitivi predstavila svojo alpinistično odpravo v Patagonijo, na kateri sta preplezala prvenstveno smer Rojen pod radovedno zvezdo v Severnem stolpu Paine.
(M. P.)
Začetek domače sezone v Škofji Loki
KRANJ – Konec tega tedna se bo začela tudi domača tekmovalna sezona v športnem plezanju. Tako kot lansko leto, je tudi v letošnjem koledarju državnega prvenstva v športnem plezanju skupno kar 19 tekmovanj. Od tega jih je po 6 za mlajše in srednje kategorije, 7 pa za starejše kategorije. Komisija za športno plezanje, ki je organizator vseh uradnih državnih tekmovanj je uspela v letošnjem letu pridobi generalnega sponzorja prvenstva -Inntal iz Petrovč. Tako bo mogoče kvalitetni nivo organizacije tekem še dvigniti.
Prva tekma državnega prvenstva bo v nedeljo, 23. t.m. v dvorani Poden v Škofji Loki in sicer za starejše kategorije. Kvalifikacije se bodo pričele ob 11. uri, finale najboljših pa se bo začel ob 19. uri. V Škofji Loki bodo nastopili prav vsi naši najboljši športni plezalci. Za državno reprezentanco bo to zadnja tekma pred svetovnim prvenstvom v Ženevi. Tudi zaradi tega bo tekma v Škofji Loki zelo zanimiva, saj bo izbirna za eno mesto v moškem delu in za eno mesto v ženskem delu reprezentance.
Po Škofji Loki bo naslednja tekma državnega prvenstva za starejše kategorije 3. junija v Pivki, dva tedna kasneje bo sledila tekma v Kranju. Prvenstvo se bo potem nadaljevalo v oktobru s tekmami v Kamniku, Pirničah in Škofji Loki, končalo pa se bo 11. novembra v Ljubljani.
(T. Č.)
ALPINISTIČNE NOVICE
Spusti v Julijcih in Kamniških
Konec marca je Andrej Zorčič smučal s severozahodnega grebena Kukove špice v dolino Beli potok. Podatkov o morebitnih predhodnikih nima. Ker pa težave niso pretirane (III+, 500 m), dopušča možnost, da je tod smučal že kdo pred njim.
Tomaž Klinar, Marko Paternu in Andrej Zorčič (vsi AAO) so 2. aprila opravili prvenstveni spust po smeri Kaltenegger – Roth v vzhodni steni Srednje Rateške Ponce. Smučati so začeli na SV grebenu na višini 2000 metrov. Zgornji del je namreč tako skalnat, da smučanje po njem verjetno nikdar ni možno. Ključ smeri je skrita in ozka grapa v spodnjem delu, ki so jo z nekaj sreče našli med vzponom. Smučali so po svežem gnilem snegu, zaradi močne odjuge pa so jih ogrožali tudi plazovi južnega snega. Smučarska ocena smeri je IV+, 600 metrov.
Nova smer je bila presmučana tudi v Kamniških Alpah. Borut Črnivec in Andrej Terčelj sta 4. aprila opravila prvenstveni spust Neškarjeva prečka (IV-, 800 m) v Kalškem grebenu. Z vrha (2223 m) sta smučala na jug do prevala (2150 m), nato pa sta se po zahodnih vesinah spustila v dolino Kokre. Naklonina nikjer ne preseže 45°, vendar pa je smer orientacijsko zelo zapletena. Najtežje je najti 200 metrsko prečko v Neškarjev plaz na višini 1650 metrov. Prehod je našel Črnivec pri prvem poskusu sredi marca. V zgornjem delu so bile razmere odlične, v spodnjem delu pa je bil sneg gnil. Smučala sta lahko do višine 1200 metrov.
Paternu je 7.4. opravil 1. ponovitev smučarske smeri Pomladni veter (V-, 400 m) v Velikem vrhu. Močno ojužen sneg seje med smučanjem neprestano plazil.
(M. P.)
Mednarodna odprava na G4
Med posebnostmi, ki jih prinaša najnovejša številka Biltena mednarodne planinske organizacije UIAA, je prav gotovo napoved odprave na karakorumski vrh Gašerbrum 4 (7925 m). Bilten je namreč namenjen predvsem organizacijskim »problemom« in posveti alpinističnim odpravam nekaj pozornosti pravzaprav le ob posebnih dosežkih. Izjemnost te objave urednik pojasnjuje z dejstvom, da se je zamisel o akciji rodila na mednarodnem taboru UIAA za mlade alpiniste, ki je bil v Karakorumu leta 1993; kar trije od vsega le štirih članov so bili njegovi udeleženci, prihajajo pa kar iz treh držav oziroma dveh celin. Za nas pa je objava zanimiva tudi zato, ker si je odprava izbrala isti cilj kot naš Slavko Svetičič, pa še skoraj sočasno bodo pod goro. Razlika bo le v smeri; Svetičič namerava preplezati novo smer, irsko-avstrijsko-južnoafriška odprava pa se odpravlja v SV greben, ki ga je leta 1958 preplezala italijanska odprava pod vodstvom R. Cassina. Bil je to šele prvi pristop, ki mu je potem sledil samo še eden, leta 1986 po SZ grebenu (avstro-ameriška odprava G. Childa). Bo tretji letos, ko bodo na gori prvič delovale menda kar tri odprave (ob omenjenih dveh še korejska)?
(F. S.)
Plezališča Slovenije
Vodnik po slovenskih plezališčih, ki je bil razprodan v rekordnem času, je spet na voljo. Drugi natis oziroma popravljena in dopolnjena izdaja vodnika Plezališča Slovenije, ki ga je napisal Tomo Česen, z risbami in skicami pa opremil Danilo Cedilnik, je izšel tik pred velikonočnimi prazniki, tako da so ga nekateri v minulih dneh že s pridom koristih.
Zasnova vodnika je ostala nespremenjena. Je vsestranski, primeren tako za naše kot za tuje plezalce, saj je štiri jezičen in ima tudi popolne grafične predstavitve vseh objektov. Od prve izdaje je vodnik razširjen za 60 novih smeri odpravili pa so tudi nekatere napake (in napakice) prve izdaje. Ti sto, kar nekako še vedno preseneča, pa je dejstvo, da je ostala cena enaka – 2750 tolarjev.
(F. S.)
Tečaj alpinističnega smučanja
Podkomisija za alpinistično smučanje na PZS je organizirala tečaj alpinističnega smučanja, ki bil namenjen začetnikom v tej zvrsti alpinizma. Udeležilo se gaje 13 tečajnikov, vodili pa so ga inštruktorji Borut Črnivec, Tomaž Klinar, Dejan Ogrinec in Andrej Terčel. Tečaj so izpeljali v dveh delih. Prvi del je bil od 22. do 26. marca na Kaninu, drugi pa od 7. do 9. aprila na Zelenici. V drugi del tečaja je vključila tudi Mateja Svet, sodelovala pa sta še inštruktorja Andrej Zorčič in Marko Paternu. Na Kaninu so smučali izven urejeni smučišč med postajama C in D ter po Krnici ter na primernih terenih vadili posamezne smučarske prvine. Na Zelenici so presmuča Južno (III-), Levo (IV), Centralno (IV-) in Desno grapo (IV+) v Vrtači ter Grapo v SZ grebenu Begunjščice (III). Poslušali pa so tudi predavanje dr. Tomaža Vrhovca snegu in plazovih.
(M. P.)
Nove smeri v Kužlju
V južni steni Kužlja (847 m) na dolino Kolpe so kranjski alpinisti preplezali dve novi smeri. Igor Mlinar in Janez Velikanje sta 2. v skrajno desnem delu preplezala Figurae veneris (V/IV+, 120 m, 2 uri in pol). Suzana Gorjup in Viktor Relja sta dan kasneje potegnila smer Dolce vita (VI-, 120 m). Smer poteka levo od Figurae veneris.
Tehnike v Ospu
Ponavljanje neopremljenih tehničnih smeri v Ospu v zadnjem času ni preveč popularno, vseeno pa tu in tam kakšna dočaka plezalce. Miha Marenče je z Igorjem Kopšetom ponovil Žalostno sovo (A3 – A2, V+, 100 m), s Klemnom Brenkom pa Vražjega Roberta (A2+, 90 m).
(M. P.)
Leta niso ovira
Če kdo pri sedemdesetih letih misli, da počasi prihaja čas, da neha plezati, se moti. Anglež Mike Banks je lani jeseni na svoj 72. (dvainsedemdeseti) rojstni dan splezal na 135 metrov visok stolp, imenovan Old Man of Hoy, na škotskem otočju Orkney, Prvi pristop na ta stolp je opravil slavni Chris Bonnington s soplezalci leta 1966. Težavnost smeri so ocenili s V+. Mike Banks je vzpon opravil Richardom Sykesom (61 let) in s tem postal najstarejši človek, ki se je povzpel na ta stolp. Tudi prejšnji rekord je bil njegov – postavil ga je pred par leti. Sicer pa ima Banks bogato alpinistično preteklost. Leta 1958 je opravil prvi pristop na Rakapoši v Pakistanu, za seboj pa ima tudi 20 ekspedicij na Grenlandijo. Zadnjo od njih je opravil pred dvema letoma.
(M. P.)
Razgledi slovenskih vrhov
Že četrti del te ljubeznive serije, posvečene stoletnici Planinskega društva, je bil na vrsti zadnji nedeljski večer in spet je najbrž letel mimo nas, kot da ga ne bi bilo. Ponovitve pa tudi nobene. Da, na nedeljski večer, ko je prvi program po pravilu zavezan razvedrilni oddaji in tako najbrž večina gledalcev »presoja« o sila zapletenih življenjskih zadevah. Pa je škoda. Razgledi se sprehajajo med slovenskimi vrhovi, a to niso epizode o gorah, so pogledi v nižino, v davnino, v šege, legende, ljudska izročila – s pomočjo zelo lepe kamere veterana Janeza Kališnika in žametnega glasu pripovedovalca Poldeta Bibiča (si predstavljate, kako bi s svojim spakovanjem vse pokvaril kakšen trenutno konjunkturni in na teh straneh že večkrat omenjeni oksimoronski igralec!). Scenarist, režiser in sploh avtor Igor Likar se je za to oddajo napotil s svojimi sodelavci na goro rojenic in romarjev, kakor imenuje Boč, podkovano je povedal, kaj predstavlja, kakšna glavna tovorna pot je vodila včasih čezenj in sploh zaobjel veliko tega, nad čimer bdi oddajnik na tem vrhu. Tudi Haloz se je dotaknil, »pregovorne revščine«, in še marsičesa, kar skrivajo zgodovinski spomeniki. Lepa oddaja, vendar s strašansko lepotno napako, s prej omenjenim časom predvajanja.